Grozljivi posnetki razkrili resnico o baterijski reji kokoši na slovenski kmetiji (VIDEO)
Ko so se pred dnevi na spletu pojavili skriti posnetki, ki prikazujejo stanje na eni izmed slovenskih kmetij z baterijsko rejo kokoši, je marsikomu zastal dih. Že prvi kadri – temačen, zaprt prostor, kjer kokoši nemočno stojijo na žičnatih tleh – prikličejo podobe iz časov, ko je bila industrijska reja še nekritično sprejeta kot standard. Danes pa, v času, ko se ozaveščenost o dobrobiti živali vzpenja, takšni prizori vzbujajo vprašanje: Ali lahko to še dopuščamo?
“Velikost A4 lista za celo življenje”
Baterijska reja kokoši nesnic je, čeprav tehnično izboljšana z obogatenimi kletkami, še vedno sinonim za trpljenje. Kokoši živijo v prostoru velikosti približno lista A4, kar pomeni, da ne morejo ne razpreti kril, ne izvajati naravnih vedenj, kot so brskanje, kopanje v pesku ali spokojno počivanje na dvignjenih gredah. Kako bi se človek počutil, če bi bil prisiljen preživeti vse življenje v prostoru, kjer komajda lahko premakne roke?
Higiena ali njen očiten manjko
Posnetki prikazujejo še nekaj, kar zmrazi: na tleh ležijo trupla kokoši in celo podgane v različnih fazah razkroja. V takšnih razmerah bi po zakonodaji morali biti iztrebki in trupla odstranjeni redno, a očitno temu ni tako. Debele plasti prahu se nalagajo po površinah – prah, ki je potencialno poln patogenih mikroorganizmov, vključno s salmonelo. Vse to ne ogroža le živali, temveč predstavlja resno tveganje za javno zdravje.
Kokoši, ki niso številke, ampak čuteča bitja
Veterinarka Eva Tasič, ki s svojo družino vodi manjšo kmetijo z alternativo intenzivni reji, poudarja razliko: “Kokoši, ki so bile rešene iz kletk in nameščene v primernejše prostore, se skoraj čez noč spremenijo. Perje začne rasti, agresija popusti. So socialna bitja, če jim le omogočimo osnovno dostojanstvo.”
A percepcija ne odraža realnosti
Čeprav se zdi, da je baterijska reja preteklost – saj večina veleblagovnic ne ponuja več jajc iz takšnih obratov – je realnost drugačna. Še vedno približno 250.000 kokoši v Sloveniji preživlja dneve in noči v kletkah. Jajca iz teh rej so pogosto prisotna v šolah, vrtcih in celo bolnišnicah, saj so cenovno ugodnejša. Ironično je, da mnogi mislijo, da uživajo lokalne dobrote, ko posežejo po domačih piškotih ali testeninah, pa ne vedo, da lahko vsebujejo jajca iz intenzivne reje.
Evropa gre naprej – bomo tudi mi?
Številne evropske države so že storile odločilne korake: Avstrija, Luksemburg in Švica so že popolnoma prepovedale baterijsko rejo. Nemčija, Češka, Slovaška in Danska so na poti, da sledijo. Pri nas pa pobudniki kampanje “Slovenija proti kletkam” opozarjajo, da brez pritiska javnosti spremembe ne bodo prišle same od sebe. Do danes so zbrali že skoraj 18.000 podpisov, naslovili 450 pisem na ministrstvo za kmetijstvo in upravo za varno hrano ter napovedali še številne aktivnosti za osveščanje javnosti.
Kaj lahko storimo?
Kot potrošniki imamo moč, ki jo pogosto podcenjujemo. Izbira jajc iz proste ali hlevske reje, opozarjanje javnih zavodov na vir jajc in podpora kampanjam, kot je “Slovenija proti kletkam”, so koraki, ki lahko vodijo v spremembo. A še bolj pomembna je širša sprememba zakonodaje, ki bi preprečila nadaljnje trpljenje.
Ko naslednjič izbiramo med cenovno ugodnejšim in kakovostnejšim izdelkom, se vprašajmo: Je vredno? Kajti za vsak cent, ki ga prihranimo, plača cena nekdo drug – bitje, ki bi si zaslužilo vsaj toliko svobode, kot jo zahteva že naša moralna dolžnost.
Napisal: E. K.
Vir: AETP, Freepik
