Imate sončno elektrarno? Država zdaj pripravlja nekaj, kar lahko vse postavi na glavo
Država bo pokrila milijonske izgube dobaviteljev zaradi net meteringa – a kaj to v resnici pomeni za vse nas?
Slovenska oblast pripravlja zakon, ki lahko premeša karte na energetskem trgu – in to ne le za podjetja, temveč tudi za vse tiste, ki imajo na strehi lastno sončno elektrarno. Gre za novelo Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE), ki bi dobaviteljem elektrike povrnila izgube, povezane s sistemom net meteringa – torej z obračunavanjem elektrike, ki jo proizvedejo gospodinjstva.
Po domače? Država bo vskočila s pomočjo tam, kjer trg ni zmogel več sam.
Net metering: krasna ideja … a z luknjo v sistemu
Net metering zveni kot win-win – in tudi je. Za uporabnike. Lastnik sončne elektrarne oddaja elektriko v omrežje, ko sije sonce in so cene nizke (opoldne, poleti). In potem jo koristi nazaj – ko sijejo luči, gori televizor in kuha pečica (zvečer, pozimi), ko so cene višje. Kar se zdi pošteno – do točke, ko začneš šteti denar.
Dobavitelji – ki morajo zagotoviti energijo tudi takrat, ko sonce ne sije – pa v tem ne vidijo ravno pravljičnega izida. Zaradi teh časovnih in cenovnih razlik se utegne zgoditi nekaj preprostega: na letni ravni ustvarijo kar okoli 21 milijonov evrov izgube. Ki je ne smejo prevaliti na uporabnike – tako je odločila Agencija za energijo.
Ko je SunContract poskusil, so stopili na zavoro
Avgusta 2024 je podjetje SunContract (ki deluje na trgu dobave elektrike) napovedalo, da bo svojim strankam – tistim s samooskrbo – začelo zaračunavati dodatne stroške. Po novem bi morali mesečno odšteti dodatnih 36,6 evra (z DDV), kar na letni ravni nanese kar 440 evrov. Razlog? Izravnava finančnih odstopanj v sistemu.
Ampak potem je posredovala Agencija za energijo. Ugotovila je, da takšno zaračunavanje ni skladno z zakonom in dobavitelju prepovedala uveljavitev novega stroška.
Dobavitelj se je uklonil – stroškov ni zaračunal, a tudi ni bil tiho. Na ministrstvo je romal poziv: pomagajte. Naj država stopi vmes in sistem uredi. Saj vendar – če je samooskrba stvar državne politike – potem naj bo tudi finančna odgovornost del paketa.
In zdaj preobrat – novela zakona prihaja
V začetku maja je postalo jasno: ministrstvo se je odločilo poseči vmes. V pripravi je novela zakona, ki naj bi končno uredila razmerje med proizvodnjo in porabo ter ublažila breme dobaviteljev. Predlog je trenutno še v fazi medresorskega usklajevanja – navaja dokumentacija, dostopna na portalu Energetika-portal.si.
Kaj predvideva?
- Povračilo stroškov bo upravičeno samo za gospodinjske odjemalce.
- Stroški se bodo izračunavali mesečno, natančno – na 15 minut – z uporabo indeksa SIPX (cena trgovanja na borzi za dan vnaprej v Sloveniji).
- Vračilo bo potekalo prek Centra za podpore, ki bo dobaviteljem plačal razliko med ceno energije, ki jo kupujejo, in tisto, ki jo gospodinjstva oddajajo.
Kaj pa podjetja? Nič zanje – (še)
Pomembna opomba: mali poslovni odjemalci ne bodo deležni povračila. Zakaj? Ker bi to pomenilo državno pomoč – in to je treba prijaviti Evropski komisiji. Kar traja. In zavleče. In – kot pravijo na ministrstvu – bi bilo za trg nesprejemljivo čakati več let, medtem ko stroški že nastajajo.
Tako bo za zdaj država krila le tisto, kar se zgodi v gospodinjstvih – teh pa je kar 80 % vseh, ki uporabljajo net metering. Poslovni sektor (okrepčevalnice, delavnice, mali podjetniki z elektrarno nad pisarno) pa ostane izven igre.
Financiranje? Iz znanega vira
Povračila ne bodo padla z neba – in tudi ne iz novega proračuna. Denar bo šel iz obstoječih sredstev, namenjenih za podporo OVE in SPTE (to je soproizvodnja z visokim izkoristkom). Torej, iz istih vreč, iz katerih se že zdaj podpira “zeleno energijo”.
Zanimivo: če bo novela potrjena (kar je glede na aktualno podporo obnovljivim virom skoraj gotovo), bodo dobavitelji upravičeni do povračil že od 1. januarja letos – torej tudi za nazaj.
In kako bo vse skupaj potekalo v praksi?
Center za podpore bo vsak mesec izračunal razliko med tem, kar gospodinjstva oddajo v omrežje (ko je poceni), in tem, kar porabijo (ko je drago). Če bo razlika negativna, bodo sredstva izplačana dobavitelju. Če pa se bo na letni ravni pokazalo, da je gospodinjstvo več porabilo, kot oddalo – bodo dobavitelji ta znesek dobili povrnjen od končnih uporabnikov, ne pa iz državne blagajne.
Zveni zapleteno? Je – ampak v ozadju gre za klasično razmerje: kdo plača razliko, ko trg ne dohaja sonca in gospodinjskih štedilnikov.
Ta novela je veliko več kot le tehnična korekcija zakonodaje. Je priznanje, da trenutni sistem netiranja – čeprav odličen za spodbujanje obnovljivih virov – preprosto ne funkcionira v celoti na tržnih osnovah. Država posega vmes – in tokrat v prid dobaviteljem.
Za uporabnike – torej za vse, ki imate sončno elektrarno na strehi – se (vsaj za zdaj) ne bo nič spremenilo. Stroškov ne bo. Tudi tistih dodatnih, ki so jih nekateri dobavitelji poskusili uvesti, ne.
A v zraku ostaja eno vprašanje: bo sistem dolgoročno vzdržen? Če cene elektrike še naprej noro nihajo in bo samooskrba še rasla (kar si vsi želimo), bo morala politika poiskati širšo rešitev. Takšno, ki ne bo reševala zgolj posledic – ampak celoten energetski model. Z vključenimi vsemi deležniki. In to hitro.
Vir:
- Energetika-portal.si
- SunContract
Pripravil: N. Z.
