“Infarkt! Ko je oče padel pred mano, sem zmrznila – a nato sem naredila TO in mu rešila življenje”

LJUBLJANA – “Moj oče je doživel infarkt pred mojimi očmi. Nisem vedela, ali bo preživel.”

Naša bralka Manca nam je zaupala svojo zgodbo:
Ko se je tisto popoldne Manca usedla k očetu v dnevni sobi, ni niti slutila, da bo priča enemu najbolj strašljivih trenutkov v svojem življenju. Oče, vitalen šestdesetletnik, je bil vedno v dobri formi – nikoli si ni privoščil cigarete, alkohol je pil le ob posebnih priložnostih. A potem, kot strela z jasnega: prijel se je za prsi, obraz mu je preplavila bolečina, nato pa je začel sopsti, se znojiti. Najprej je mislila, da gre za zgago – nekaj minut pred tem je omenjall nelagodje. A potem je njegova roka omahnila. In v tistem trenutku je vedela: nekaj je hudo narobe.

“Nisem vedela, kaj storiti – a nato sem reagirala instinktivno”

“Nisem bila pripravljena na kaj takega. Kdo pa je? Ampak v tistem trenutku nisem imela časa za paniko. Počepnila sem k njemu, ga vprašala: ‘Oče, slišiš me?’ Z muko je prikimal. Nato je iztisnil: ‘Močno me stiska v prsih.’ In takrat sem vedela – takoj sem poklicala 112,” pripoveduje Manca.

Dispečer na drugi strani ji je dal jasna navodila – “Ne pustite ga samega! Posedite ga v polsedeč položaj! Ima doma aspirin? Naj ga prežveči!”

“Hvala bogu, imeli smo ga. Dala sem mu 300 mg aspirina. Počutje se mu ni izboljšalo, a vedela sem, da sem naredila, kar sem lahko,” pravi.

Odkrili smo skrivnost uspešnih podjetij: Ta poteza bo podvojila produktivnost vseh zaposlenih!

V sodobnem delovnem okolju, kjer večino časa preživimo sede, se vedno več ljudi sooča z zdravstvenimi težavami, kot so bolečine v hrbtu, vratu in zapestjih. Dolgotrajno sedenje zmanjšuje konce

Kaj storiti ob sumu na srčni infarkt?

Ko gre za srčni napad, vsaka sekunda šteje. “V povprečju ljudje predolgo odlašajo s klicem nujne pomoči – kar 30 do 60 minut!” opozarja dr. Primož Krašovec, kardiolog v UKC Ljubljana. Ne delajte te napake.

Torej, kaj storiti, če ste priča infarktu?

1. Takoj pokličite 112! Opišite simptome – ne čakajte, da “mine samo od sebe”.
2. Poskrbite, da oseba miruje! Naj sedi v polsedečem položaju, saj to zmanjša obremenitev srca.
3. Dajte ji aspirin (300 mg), ki ga mora prežvečiti! Aspirin redči kri in lahko prepreči nadaljnjo škodo na srcu.
4. Bodite pripravljeni na oživljanje (CPR), če oseba izgubi zavest!
5. Ne ponujajte hrane ali pijače! Lahko pride do zadušitve.

Simptomi, ki jih ne smemo ignorirati

Srčni napad ne udari vedno z enako močjo. Pri nekaterih se pokaže z nenadno, močno bolečino v prsih, pri drugih s komaj opaznim neugodjem, ki se stopnjuje. Tukaj so najpogostejši znaki:

• Močna bolečina ali pritisk v prsih (občutek, kot da vam nekdo sedi na prsih)
• Bolečina, ki se širi v roko, vrat, hrbet ali čeljust
• Težko dihanje, močno znojenje, omotica
• Navzea ali občutek na bruhanje

Pri ženskah so simptomi lahko drugačni – pogosto se pojavi izjemna utrujenost ali bolečina v zgornjem delu trebuha, ki jo zamenjajo za prebavne težave.

Zakaj je čas ključen?

Srčni infarkt nastane, ko pride do nenadne blokade arterij, ki prekineta dotok kisika v srce. Če ne ukrepamo hitro, del srca začne odmirati.

Če pomoč pride v prvi uri (t.i. “zlata ura”), so škoda in posledice bistveno manjše. Pri ljudeh, ki ne prejmejo pomoči pravočasno, je smrtnost kar 20-krat višja (poroča Ameriško združenje za srce).

Manca: “Nisem mogla verjeti, da je preživel”

Ko so reševalci prišli, so očeta priključili na EKG in mu dali zdravila za raztapljanje strdkov.

“Ko sem kasneje prišla v bolnišnico, mi je zdravnik rekel: ‘Tole je bilo za las. Če bi poklicali deset minut kasneje, bi bilo lahko prepozno.’ Ob teh besedah me je kar zmrazilo,” se spominja Manca.

Njen oče se je po nekaj tednih rehabilitacije popolnoma opomogel – a z novo realnostjo. Zdaj je pod strogim nadzorom zdravnikov, sprememba življenjskega sloga pa ni več opcija, ampak nuja.

Kako zmanjšati tveganje za infarkt?

Kljub vsemu lahko močno zmanjšamo tveganje. Kako?

• Zdrava prehrana (manj nasičenih maščob, več zelenjave, manj predelane hrane)
• Redna telesna aktivnost (vsaj 30 minut na dan – tudi hoja šteje!)
• Prenehanje kajenja (kajenje poveča tveganje za infarkt za kar 200 %)
• Nadzor krvnega tlaka in holesterola (vsaj enkrat letno preverite vrednosti)
• Obvladovanje stresa (kroničen stres je velik sovražnik srca)

Zgodba z naukom: Znanje rešuje življenja

Manca danes svojo zgodbo deli, ker ve, da ni edina. “To, da sem vedela, kaj storiti, je rešilo mojega očeta. In upam, da bo to znanje rešilo še koga.”

Njena zgodba je opozorilo vsem nam – znanje o prvi pomoči je vredno več kot zlato.

Bi vedeli, kaj storiti, Če bi se to zgodilo komu od vaših bližnjih?

Kako presenetiti mamo za materinski dan? Ideje, ki navdušijo!

Z darilom, izbranim s srcem, lahko mami pokažemo, koliko nam pomeni, in ji podarimo trenutek topline, hvaležnosti ter ljubezni, ki ga bo nosila v srcu še dolgo. Materinski dan je priložnost, da

Pripravil: N. Z.

Vir:

• Osebna zgodba bralke Mance
• Evropsko kardiološko društvo (ESC)
• Ameriško združenje za srce (AHA)
• UKC Ljubljana
• Nujna medicinska pomoč (112)
• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)