
Iran usmrtil moškega zaradi “vohunjenja” – a njegova mama pravi, da je šlo za napako (VIDEO)
Iran usmrtil domnevnega izraelskega vohuna – zgodba Pedrama Madanija razkriva temne kotičke iranskega sodstva in tihe vojne z Izraelom
TEHERAN, 28. maj 2025 – V Iranu je bilo danes zjutraj usmrčeno še eno ime na dolgem seznamu domnevnih vohunov: Pedram Madani, star 41 let. Po poročanju iranske tiskovne agencije Mizan so ga obesili – domnevno zaradi vohunjenja za izraelski Mossad. Zadeva bi skorajda šla mimo oči javnosti, če ne bi sprožila plazu vprašanj – o resnični krivdi, o sodnem postopku, o (ne)človekovih pravicah… in o tem, kako daleč je pripravljen iti iranski režim v spopadu s svojim največjim sovražnikom: Izraelom.

Sojenje ali predstava?
Madani – rojen v Isfahanu, zadnja leta pa pogosto v Nemčiji – naj bi bil po podatkih Teherana ključna povezava do izraelske obveščevalne mreže. Obtožili so ga, da je poskušal rekrutirati iranske znanstvenike in vojaške tehnike ter občutljive informacije izvažal prek več kanalov – vključno z diplomatskimi tokovi. Njegova aretacija je po podatkih nevladne organizacije IHRNGO, ki ima sedež na Norveškem, datirana v leto 2020.
L'ancien otage Olivier Grondeau appelle à sauver #PedramMadani , 40 ans, accusé d’espionnage, transféré de la prison d’Evin à Ghezel Hesar le 25 mai pour être exécuté. #StopExecutionsInIran pic.twitter.com/Sy4qj2G5xS
— csdhi.org (@CSDHI) May 27, 2025Kapilarna vlaga: nevidna grožnja za vaš dom in trajna rešitevSte v svojem domu že opazili mokre madeže na stenah, odstopanje ometa ali neprijeten vonj po vlagi? Morda že imate opravka z eno najpogostejših, a pogosto spregledanih težav, ki predstavlja nevid
Toda, ali je res šlo za klasičen primer izdaje? Ali je bil Madani res »očesno uho Mossada«, kot so ga poimenovali na državnem TV kanalu IRIB?
Ali… nekaj drugega?
Tožilstvo ga je bremenilo tudi “korupcije na zemlji” in “vojne proti Bogu” – v Iranu to niso metafore. To so obtožbe najvišje kategorije, ki po šeriatskem pravu pogosto pomenijo samo eno: smrt. Po poročanju Reutersa naj bi bil Madani večkrat v stiku z izraelskimi agenti, tudi preko belgijskega veleposlaništva. Plačila naj bi prejemal v evrih in kriptovalutah – Bitcoin je bil, ironično, edina sled.
“Priznal je, ker je bil mučen.”
Takole je dejala Narges Mohammadi, Nobelova nagrajenka in dolgoletna borka za človekove pravice, v objavi na družbenem omrežju X. Ob njej je bil objavljen tudi videoposnetek Madanijeve matere, ki z zlomljenim glasom prosi, naj njenega sina “ne obesijo še enkrat.” Zakaj “še enkrat”? Ker je bila smrtna kazen trikrat razveljavljena, potem pa spet potrjena – poroča Radio Free Europe/Radio Liberty.
As Chair of the #Iran delegation, I strongly condemn the imminent execution of #PedramMadani in Iran. His case highlights grave concerns about due process and judicial independence. We call for an immediate halt to his execution and all other executions.#StopExecutions pic.twitter.com/uTd9r9X6p7
— Hannah Neumann (@HNeumannMEP) May 27, 2025
V posnetku v nadaljevanju govori mama Pedrama Madanija, ki ga je delila Nobelova nagrajenka za mir in iranska aktivistka Narges Mohammadi. V tem posnetku je Medanijeva mati pozvala iranske oblasti, naj ponovno preučijo primer njenega sina, ki ga je označila kot “polnega nejasnosti in resnih napak”. Prosila je za ponovno obravnavo primera, da bi njen sin lahko živel.
Iran – država z največ usmrtitvami na prebivalca
In številke so brutalne.
Po podatkih Human Rights Watch je bilo v prvih 25 dneh maja 2025 v Iranu usmrčenih vsaj 113 ljudi. To pomeni povprečno več kot tri na dan – vsak dan. Če primerjamo: v istem obdobju lani je bilo usmrtitev “le” 65. Povečanje? 75 %.

Za zunanji svet je to morda šok. Za domačine? Realnost.
V večini primerov gre za trgovino z drogami, a v zadnjem letu skokovito raste delež tistih, ki jih usmrtijo zaradi “vohunjenja”, “upora”, “moralne pokvarjenosti” – pravno zelo široke in vsebinsko zelo nedoločene kategorije.

Iran in Izrael
Teheran in Tel Aviv sta že desetletja vpletena v igro brez pravil. Atentati na znanstvenike, sabotaže v nuklearnih obratih, izpadi elektrike, hekerski vdori v bolnišnice – to niso teorije zarote, to je vsakdan geopolitične vojne 21. stoletja.
Leta 2022 je bil v Teheranu v atentatu ubit polkovnik Sayyad Khodai, visoki častnik Revolucionarne garde. Po poročanju The Times of Israel naj bi za napadom stal Mossad. Samo en mesec za tem – po tihem – aretirajo Madanija.

Naključje?
Mednarodna tišina
Do trenutka objave tega članka izraelske oblasti niso podale izjave. In morda je to tudi njihova taktika – nikoli ne komentirati, nikoli ne priznati.
V nasprotju z molkom držav pa mednarodne organizacije ne ostajajo tiho. “Iran mora takoj ustaviti vse usmrtitve, še posebej tiste, ki temeljijo na spornih postopkih in priznanjih pod prisilo,” so zapisali pri Human Rights Watch v včerajšnji izjavi.
Na sedežu Združenih narodov v Ženevi je bila danes dopoldne (po lokalnem času) sklicana nujna seja pododbora za človekove pravice. Poročilo AFP navaja, da bo posebni poročevalec za Iran prihodnji teden obiskal tudi evropske prestolnice, med njimi Berlin in Pariz, kjer ima iranska diaspora vse večji vpliv na oblikovanje zunanje politike EU.
Kaj nam pove primer Pedrama Madanija?
Veliko. Preveč.
O tem, kako krhka je meja med resnico in obtožbo – in kako hitro lahko posameznik postane zgolj simbol boja med državami. O tem, kako pravosodni sistem brez zunanjega nadzora zlahka postane sredstvo represije. In o tem, kako pomembna je vloga medijev, nevladnih organizacij in civilne družbe – v Iranu in drugod.
Čeprav ne bomo nikoli povsem vedeli, kaj vse je Madani vedel – in za koga je v resnici delal – vemo nekaj drugega. Da je umrl v državi, kjer je življenje posameznika vredno manj od uradnega poročila. In da z njim ni umrla le ena oseba, temveč tudi možnost pravičnega postopka.
In to – je vredno, da si zapomnimo.
Pripravil: N. Z.
Vir: Reuters, AP, Mizan, RFERL, BBC