Taja in Ivo Boscarol širita vpliv v Ljubljani
Ivo Boscarol je v zadnjih dveh mesecih uspešno kupil dve sosednji stavbi, podjetji oziroma območji v Ljubljani. Prva je bila nakup Koloseja in okoliške zemlje, pred dnevi pa je kupil tudi kompleks Žito. Oba nakupa skupaj presegata 35 milijonov evrov, natančna številka pa še ni znana. V zadnjih mesecih je Ivo Boscarol z ženo Tajo Boscarol doniral tudi več milijonov evrov Občini Ajdovščina, gasilcem ob požaru na Krasu in drugim prejemnikom donacij. Kaj pomenita nakupa Koloseja in Žita s strani Iva in Taje Boscarol? Več o tem smo že pisali tukaj.
Ivo Boscarol in nakup Koloseja
Kinematograf Kolosej je bil dolga leta predmet dražb in vprašanj o tem, ali se bo končno prodal. Po tem, ko se na nekaj dražbah ni uspel prodati, vštevši dražbo z začetka leta 2022, ga je kupil Ivo Boscarol. Tako je postal lastnik stavbe v BTC-ju, kupnina pa naj bi znašala 6,4 milijona evrov. Nekdaj največji in najbolj priljubljeni kino v Sloveniji je tako zdaj v lasti Iva Boscarola.
Deset tisoč kvadratnih metrov zemljišča, na katerem je tudi kino z 12 dvoranami, gostinskimi dejavnostmi, pisarnami in drugimi poslovnimi prostor. Sam objekt ima natančno 14.513 kvadratnih metrov neto tlorisne površine. In zakaj je Ivo Boscarol kupil prav Kolosej? Na to je takrat odgovoril kar sam.
»Kolosej je v največjem državnem kompleksu poslovno-logistične trgovinske dejavnosti sredi Ljubljane, znotraj avtocestnega obroča, ob avtocesti, in ob tem, da se vsa stavba prodaja po nižji ceni, kot je kvadratni meter zemljišča v Ljubljani, seveda noben normalen podjetnik ne more biti ravnodušen. Ne vem, kako na to gledajo moji kolegi, ampak ob inflaciji, ki prihaja, to vidim kot dolgoročno in dobro naložbo.
A ne samo kot naložbo, prepričan sem, da tak dragulj, kot je bil Kolosej, in tudi kot ekstravagantna stavba, kot je na tem območju, lahko znova zaživi, če se naredi prava osvežitev. Da se mu poleg kinosporeda doda tudi druge dejavnosti, ki jih prestolnica potrebuje, od kongresnega turizma, raznoraznih prireditev in tako naprej,« je kar sam pojasnil Ivo Boscarol le nekaj dni po nakupu Koloseja.
Bo Kolosej še kino po nakupu Iva Boscarola?
Vprašanje, ki zanima mnoge, je obstoj kinematografa. Tudi na to je odgovoril Boscarol, saj gre za vprašanje velike večine ljudi v Ljubljani in širše. »Za to je zelo zanimiv e-šport. Je le ena izmed krasnih priložnosti, ki v Slovenijo prihajajo z vsega sveta. Tu so še razne podelitve nagrad, tečaji prve pomoči, rojstnodnevne zabave in še marsikaj, ker gre za kompleks s parkirnimi mesti, dogajanje pa tu nikogar ne moti. Če dodamo še dobro gostinsko ponudbo, menim, da bomo naredili res zanimivo zgodbo,« je povedal Ivo Boscarol.
O Koloseju
Ko govorimo o kinematografiji na Slovenskem, ne moremo mimo Koloseja. V zadnjem desetletju je podjetje na prikazovalskem trgu pustilo močan pečat, saj je na slovenska tla prineslo številne inovacije s tega področja – tehnološke in konceptualne spremembe v načinu preživljanja prostega časa v kombinaciji z ogledom filma na velikem kino platnu. Kolosej je leta 2001 odprl prvi kinocenter v Sloveniji – odtlej je na naših tleh zraslo kar nekaj podobnih.
Prvi se je lotil tudi dodatne ponudbe za svoje obiskovalce in tako iz strogo kinematografskega podjetja postal podjetje, ki posameznikom in skupinam nudi paleto različnih storitev in izdelkov, preplet dejavnosti za preživljanje prostega časa: izvrstno gostinsko ponudbo, bowling, biljard, igre na srečo in drugo.
Ivo Boscarol kupil tudi Žitovo zemljišče
S koncem septembra se je zgodil še en nakup Iva Boscarola in namreč ljubljanski Žito oziroma zemljiščo le tega. Pekarska družba Žito, ki je že nekaj let v lasti hrvaške Podravke, je sklenila prodajo deset hektarjev velikega zemljišča v BTC-ju. Čeprav namenov Iva Boscarola še ne vemo, pa je jasno, zakaj je Podravka prodala to zemljišče.
Kot so pojasnili je prodaja del strategije s prestrukturiranjem in modernizacijo Žita. »Cilj te strategije je povečati učinkovitost skupine in njeno močnejšo usmeritev v segment pekarstva z namenom uspešnega preoblikovanja družbe v skladu s tržnimi trendi in krepitvijo vodilnega položaja na trgu,« so zapisali na svoji spletni strani. Vrednost tega posla naj bi bila več kot 30 milijonov evrov.
O Žitu
Začetki Žita segajo v leto 1947, ko je vlada Ljudske republike Slovenije 2. decembra 1947 ustanovila trgovsko podjetje Žito Ljubljana. Pod imenom Trgovsko podjetje Žito Ljubljana je družba poslovala do leta 1958. Sprva se je podjetje ukvarjalo z mlinarsko dejavnostjo, kmalu pa sta se ji pridružili še pekarska in testeninarska. Skupina je leta 2015dobila novega strateškega lastnika, eno največjih prehrambnih družb v regiji.
Podravka d.d. je leta 2015 odkupila večinski delež delnic na borzi, 86,8 odstotni lastniški delež Žita. Prodaja družbe hrvaški Podravki za Žito predstavlja začetek uresničevanja ambicioznejše regijske zgodbe. S 1. oktobrom 2016 se je družba Žito d.d. preoblikovala in začela poslovati kot Žito d.o.o, s čimer je upravo zamenjalo poslovodstvo z dvema članoma. Novembra 2016 so z odprtjem razstave v Slovenskem etnografskem muzeju praznovali 140-letnico blagovne znamke Šumi.
Kdo je Ivo Boscarol?
Iva Boscarola vsi poznajo predvsem zaradi podjetja Pipistrel. Le malokdo pa ve, da je bil Ivo Boscarol še v času Juhoslavije učitelj letenja z motornim letalom. Prav leta 1987 je ustanovil tudi prvo zasebno tovarno letal v Jugoslaviji, kar se je kasneje prepoznalo kot Pipistrel. Zgodovinski uspehi podjetja na domači in mednarodni ravni so Iva Boscarola hitro povzdignili v mega-zvezdo podjetništva in inovacij.
Po več letih je letos naznanil prodajo Pipistrela ameriškemu podjetju Textron. Sam je sicer ohranil manjši poslovni sedež, v podjetju pa deluje kot svetovalec in zaslužni predsednik. In prav ob prodaji se je pokazala njegova solidarnost. Nikakor se tu ne sme pozabiti tudi na njegovo ženo, Tajo Boscarol, saj je bila vsaka donacija opravljena v imenu obeh.
Kupnina prodaje Pipistrela naj bi znašala približno 220 milijonov evrov. Vsak zaposleni je za vsak delovni dan v podjetju prejel tri evre. Del kupnine oziroma natančneje 25 milijonov evrov sta Ivo in Taja Boscarol namenila tudi domači občini Ajdovščina. Sredstva so bila namenjena nakupu reševalnega helikopterja in gradnjo novega zdravstvenega doma, muzeja letalstva, interaktivnega centra znanosti in urejanje zelenih površin. Donirala sta tudi Aeorklubu Josip Križaj, Župniki Šturje in Škofijski gimnaziji Vipava.
Ob uničujočih in katastrofalnih požarih na Krasu sredi poletja 2022, je Ivo Boscarol sporočil, da bo izplačilom gasilcem primaknil enak znesek kot vlada Republike Slovenije. Spomnimo, da je država gasilcem 94,50 € na gasilca nad 8 ur dela na dan in 63,00 € za do 8 ur dela na dan.
Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pipistrel.com, kolosej.com
