Janša napovedal konec dedovanja privilegijev: bo pod drobnogledom tudi 2.500 evrov mesečnega dodatka sinu Radka Poliča?
Janez Janša je napovedal, da bo nova vlada že prvi mesec po prisegi ukinila dedovanje privilegijev. Ob tem se znova odpira vprašanje dodatkov k pokojninam za zasluge – tudi primer sina pokojnega igralca Radka Poliča, o katerem smo že poročali.
Kratka izjava, ki je znova odprla veliko zgodbo
»Dedovanje privilegijev bomo ukinili prvi mesec po prisegi nove vlade,« je zapisal Janez Janša in s tem sprožil razpravo, ki daleč presega eno samo politično objavo. V ozadju ni le vprašanje borčevskih dodatkov ali posebnih pravic, ampak precej širša dilema: ali lahko država še naprej izplačuje dodatke ljudem, ki jih niso pridobili zaradi lastnih zaslug, temveč so jih podedovali?
To je vprašanje, ki pri ljudeh hitro prebudi občutek krivice. Večina upokojencev živi od pokojnine, ki je odvisna od delovne dobe, vplačanih prispevkov in plače. Ob tem pa obstajajo primeri, kjer se posebni dodatki k pokojninam prenašajo tudi na svojce.
Primer, ki je razburil javnost
Pred časom smo že poročali o primeru Arnoža Poliča, sina pokojnega igralca Radka Poliča. Po objavljenih podatkih je bil v letu 2024 na vrhu lestvice prejemnikov dodatkov k pokojninam za zasluge, saj naj bi prejel skoraj 31 tisoč evrov dodatka oziroma približno 2.580 evrov mesečno.
Posebnost tega primera je prav v tem, da pravica ni bila podeljena zaradi njegovih lastnih dosežkov. Dodatek naj bi podedoval po očetu, legendarnem igralcu Radku Poliču, ki ga je prejemal zaradi svojih umetniških oziroma življenjskih zaslug. In tukaj se začne jedro razprave: zasluge očeta niso sporne, vprašanje pa je, ali se lahko takšna pravica po njegovi smrti spremeni v redni prejemek sina.
⚠️‼️ Dedovanje privilegijev bomo ukinili prvi mesec po prisegi nove vlade. https://t.co/lRAGfwH75T
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 9, 2025
Na seznamu tudi znana imena iz kulture
Podatki kažejo, da med visokimi prejemniki dodatkov ostajajo tudi znana imena iz slovenskega kulturnega prostora. Pesnik Milan Dekleva naj bi prejel skoraj 28 tisoč evrov dodatka, Svetlana Makarovič pa več kot 21 tisoč evrov. Ob tem je pomembno poudariti, da ti dodatki niso redna pokojnina, temveč dodatek k pokojnini.
Sistem dodatkov k pokojninam za zasluge ima dolgo zgodovino, zakonodajna podlaga pa sega v leto 1974. In čeprav se število prejemnikov zmanjšuje – po naših prejšnjih podatkih se je v enem letu znižalo s 66 na 58 – vprašanje ostaja enako ostro: ali naj država še naprej izplačuje posebne dodatke, ki se v določenih primerih lahko prenašajo kot družinska dediščina?
Janševa napoved zdaj dobiva konkreten obraz
Če bo nova vlada res ukinila »dedovanje privilegijev«, se bo morala opredeliti tudi do takšnih primerov. Eno je politična parola, drugo pa zakon, ki mora natančno določiti, katere pravice se ukinjajo, za koga, od kdaj in ali se posega tudi v že pridobljene pravice.
Nasprotniki ukrepov bodo opozarjali na pravno varnost in pridobljene pravice. Podporniki pa bodo poudarjali nekaj drugega: da zasluge ne morejo biti družinska renta. Da priznanje posamezniku ne sme postati trajen privilegij dediča. In da mora država končno razločiti med pravico, pokojnino in dodatkom, ki ga plačujejo davkoplačevalci.
Vprašanje, ki bo težko ostalo brez odgovora
Janševa napoved zato ni več samo politična izjava. Zdaj ima konkretne primere, konkretne številke in konkretna imena. Primer Arnoža Poliča je postal simbol razprave o tem, kje se konča priznanje za zasluge in kje se začne podedovani privilegij.
Prvi mesec nove vlade bo pokazal, ali bo šlo za resen rez ali le za močno politično sporočilo. A eno je že jasno: vprašanje dodatkov, ki se prenašajo brez lastnih zaslug prejemnika, se je vrnilo v središče javnosti. In tokrat ga bo težko pomesti pod preprogo.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
