Janša grobo nad Pirc Musarjevo: “To je ogabna laž!”
LJUBLJANA – Razprava o izbrisanih je znova razvnela politične duhove, pri čemer se je predsednica Nataša Pirc Musar soočila z ostrimi obtožbami Janeza Janše. Medtem ko predsednica izbrisane vidi kot simbol največje kršitve človekovih pravic v zgodovini Slovenije, Janša meni, da je takšna trditev povsem nesorazmerna – in ne brez razloga.
Zgodovinska krivica ali politični manever?
Ko je predsednica Nataša Pirc Musar na dogodku ob dnevu človekovih pravic izbrisane označila za največjo množično kršitev pravic v zgodovini Slovenije, je njen nastop pospremila s podelitvijo priznanja posameznikom, ki so se borili za pravice te skupine. Govorila je o tem, kako je država leta 1992 hipoma črtala te ljudi iz registra stalnega prebivalstva – kot da bi bili številke na papirju, ki jih lahko izbrišeš z enim potezom radirke. Dejala je: “Kršitve izbrisa pravic, ki še vedno niso dokončno odpravljene, so najhujša množična kršitev pravic v zgodovini samostojne Slovenije.” (vir: Twitter @nmusar).
Dogodek je bil simbolno močan, zbrane fotografije in zgodbe izbrisanih pa so odmevale v medijih. A ob tem ostaja vprašanje: ali se res lahko največja kršitev pravic v zgodovini Slovenije omeji zgolj na izbrisane? Ali pa gre za zgodovinski revizionizem, ki ignorira širši kontekst tranzicijskih krivic?
Janša udaril nazaj: “Ogabna laž!”
Janez Janša, ki nikoli ni poznan po tem, da bi se izognil ostri kritiki, je v odzivu na predsedničine besede izrazil globoko nestrinjanje. Na Twitterju je zapisal: “Najbolj množična kršitev človekovih pravic je pri 200.000 zgaranih upokojencih z nizkimi pokojninami, na račun katerih je ob privatizaciji obogatelo krdelo tajkunov z maseratiji in dačami.” Ta izjava sama po sebi nosi težo; opozarja na posledice divje privatizacije devetdesetih let, ko je država, namesto da bi zaščitila svoje ljudi, mnoge pahnila v revščino.
Njegova kritika pa se ni ustavila pri ekonomskih vprašanjih. Z dodatkom: “Pa pri tisočih pomorjenih brez groba in mrliških listov,” je Janša spomnil na povojne poboje, ki so še vedno boleča rana slovenskega kolektivnega spomina. (vir: Twitter @JJansaSDS)
Ogabna laž, @nmusar.
— Janez Janša (@JJansaSDS) December 10, 2024
Najbolj množična kršitev človekovih pravic je pri 200.000 zgaranih upokojencih z nizkimi pokojninami, na račun katerih je ob prihvatizaciji obogatelo krdelo tajkunov z maseratiji in dačami.
Pa pri tisočih pomorjenih brez groba in mrliških listov. 🕯️🕯️🕯️ https://t.co/QXXCLZK4ot
Kdo ima prav – zgodovinski spomin ali realnost sedanjosti?
Javnost je bila pričakovano razdeljena. Nekateri podpirajo predsednico, saj menijo, da izbrisani predstavljajo moralno odgovornost države, ki je, kot so poudarili nekateri komentatorji, “pravna država le na papirju”. Drugi pa se sprašujejo, ali je takšna podelitev priznanja res odraz empatije ali zgolj politični manever, s katerim si predsednica želi pridobiti točke med naprednejšimi volivci.
A Janševe besede so prav tako sprožile razpravo. Čeprav opozarja na resne težave, ki so prizadele na stotisoče Slovencev, se mnogi sprašujejo, zakaj sam, kot dolgoletni akter slovenske politike, teh težav ni mogel rešiti.
Kaj nas uči zgodovina izbrisanih?
Izbrisani, ki so v devetdesetih letih ostali brez stalnega prebivališča, so morali večinoma sami iskati pravico. Odvzem statusa ni pomenil le izgube pravic, kot so socialna in zdravstvena varnost, temveč tudi življenjskega dostojanstva. Evropsko sodišče za človekove pravice je leta 2012 odločilo, da je Slovenija kršila njihove pravice, in državo pozvalo k ukrepanju. Toda vprašanje ostaja: je to res največja krivica v zgodovini samostojne Slovenije? Kaj pa tisti, ki so izgubili vse v procesu privatizacije, ali pa generacija mladih, ki se danes komaj prebija skozi življenje zaradi nizkih plač in previsokih cen stanovanj?
Pirc Musarjeva je v govoru poudarila, da “boj izbrisanih ni bil le boj za njih, temveč tudi boj za pravno državo.” Vendar kritiki menijo, da je pravna država tista, ki danes odpoveduje prav na področjih, kjer bi morala delovati najbolj – v boju proti revščini in socialni izključenosti.
Janša ali Pirc Musar – komu bo zgodovina dala prav?
Ta razprava razkriva temeljno težavo slovenske politike: fokus na preteklost, medtem ko se sedanjost spregleda. Izbrisani so nedvomno del zgodovine, ki je vredna refleksije, a hkrati ostaja vprašanje, zakaj politiki ne namenjajo enake energije za reševanje težav, ki danes vplivajo na življenje stotisočev.
Ali je priznanje izbrisanim pravično? Nedvomno. Ali bi morali hkrati priznati tudi, da so bile posledice divje privatizacije enako, če ne bolj uničujoče? Absolutno. Toda zdi se, da bo slovenska politika še naprej razklana med preteklostjo in sedanjostjo – in pri tem bodo ljudje ostali nekje vmes, brez rešitve za svoje težave.
Viri: Twitter @nmusar, Twitter @JJansaSDS., IG
Napisal: N. Z.
