Januarski pogovor: ravnateljica Vida Hlebec
Pogovor z ravnateljico Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije Novo mesto:
»Ob izbiri poklica naj mladi poleg razuma upoštevajo tudi srce«
Ker bodo v sredini februarja potekali informativni dnevi za vpis v srednje šole in fakultete smo k pogovoru povabili dolgoletno ravnateljico Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije Novo mesto.
Ga. Vida Hlebec prihaja iz Bele krajine, natančneje iz manjše vasice Boršt pri Podzemlju. V Podzemlju je obiskovala tudi osnovno šolo. V Novem mestu pa je končala gimnazijo in po njej nadaljevala in zaključila študij zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po končanem študiju se je vrnila v Novo mesto, kjer je dobila zaposlitev na Kmetijski šoli Grm, kjer je zaposlena še danes.
Kako poteka vaš tipični delovni dan?
Moj delovni dan je sestavljen iz različnih opravil, kot so razgovori s sodelavci, usmerjanje vzgojno izobraževalnega dela, razgovori z dijaki, sodelovanje s starši, pregled pošte, odgovarjanje na telefon, pošto, urejanje zadev povezanih z zahtevami Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, sodelovanje z okoljem … Konkretneje so torej tudi številni sestanki, konference, sodelovanje v različnih projektih, združenjih šol, kot so Zveza srednjih šol in dijaških domov, Skupnost biotehniških šol Slovenije, ki jo tudi vodim, sodelovanje v Skupnosti tehniških gimnazij, skrb za sodelovanje z osnovnimi šolami itd. Seveda pa so tukaj tudi sestanki in izobraževanja, ki jih sklicujejo druge institucije, ministrstva in Center za poklicno izobraževanje. Sem pa tudi predavateljica na Višji strokovni šoli znotraj našega centra. Vključena sem v sodelovanje pri vodenju centra, razvoj …

S katerimi projekti na šoli se trenutno ukvarjate?
Na šoli se sedaj pripravljamo na razpise novih projektov. Sicer pa teče projekt Erasmus, znotraj katerega so naši dijaki usposabljajo in izobražujejo v drugih državah kot so Poljska, Finska, Makedonija …
Seveda pa tudi pri nas gostimo dijake iz drugih držav. To je zelo pomembno, saj na ta način mladi spoznavajo različne, drugačne kulture, se navajajo na medkulturni dialog, izmenjavajo izkušnje in sklepajo prijateljstva. Aktivni smo tudi v mednarodnem projektu Vitea, v katerem poleg naše šole sodelujejo še šole in podjetja iz petih držav.
Z letom 2016 smo vstopili v praznovanje 130-letnice šole. Praznovanje bo potekalo skozi celo leto s številnimi projektnimi aktivnostmi. Tako bo že v januarju projektni dan vseh oddelkov biotehniške gimnazije z naslovom Mlade oči. Osrednja slovesnost ob obletnici pa bo v nedeljo, 22. maja.
Kakšen je trenutni trend vpisa v naravoslovne programe šolanja?
Na šoli opažamo, da se povečuje vpis v programe, ki jih izvajamo na šoli in ki so vsi posredno ali neposredno povezani s hrano in naravo oziroma naravoslovno naravnani. Tako imamo v letošnjem šolskem letu 47 dijakov več kakor v preteklem.
Katere so prednosti šolanja na vaši šoli? Nudite dijakom kakšne posebne dodatne aktivnosti?
Naša šola se nahaja v naravnem okolju, pod vznožjem vinorodne gorice Trška gora. Je torej odmaknjena od mestnega hrupa, vendar hkrati povezana z mestom. Našim dijakom privzgajamo vrednote, kot so skrb za naravo in okolje, pravilen odnos do sočloveka, tovarištvo, empatijo. Dijake znotraj praktičnega izobraževanja vključujemo neposredno v delovni proces, tako da si ob koncu izobraževanja pridobijo ustrezne kompetence za delo. Dijaki gimnazijskega programa pridobijo poleg splošnih znanj tudi specifična znanja in spretnosti znotraj biotehnologije in laboratorijskih vaj.
Dijaki naše šole se vsako leto v 2. letniku udeležijo šole v naravi, kjer se ob izvajanju programa tudi medsebojno spoznavajo. Na šoli organiziramo pustovanje, dobrodelni bazar, dijaki se vključujejo v različna tekmovanja, lahko se usposabljajo za delo s konji, opravijo izpit za traktor, si pridobijo izkaznico FFS za uporabnike, potrdilo za varno delo z motorno žago, se ukvarjajo s čebelami. Lahko se vključijo v usposabljanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije gozdarski traktorist, gozdarski sekač, gozdarski gojitelj. Možnosti imajo za učenje predelave mesa, sadja, mleka, priprava pekarskih izdelkov, slaščic … Dejavnosti šole so številne, dijaki različnih programov pa lahko najdejo tisto, kar jih poleg njihovega programa še zanima.

Prilagajate svoje programe šolanja tudi gospodarski situaciji?
Naši programi so zasnovani tako, da imajo poleg obveznega dela še odprti del, ki se imenuje odprti kurikul. Ta del programa zapolnimo tako, da skupaj z dijaki, starši in z delodajalci oblikujemo osebni izobraževalni načrt za oblikovanje poklicne poti za vsakega dijaka posebej. To pomeni, da se programi v izvedbenem delu približujejo razvoju posameznih panog ali pri kmetijstvu konkretno razvojnem načrtu posamezne kmetije.
Kako mislite, da na vas gledajo dijaki? Pridejo s kakšnimi predlogi ali težavami tudi do vas osebno ?
Dijaki imajo pri meni vedno odprta vrata. Moram reči, da se tega poslužujejo le, če imajo kakšne posebne probleme. Predvsem pa svoje težave v največji meri uspešno rešujejo z razredniki oziroma razredničarkami. Sicer pa so dijaki naše šole praviloma vljudni in prijazni.
Imate v načrtu še razširiti izobraževalne programe?
Naša šola in center Grm v celoti se preko svoje programske ponudbe odziva na potrebe okolja, zlasti glede področij pridelave in predelave hrane, trženja, naravovarstva, gostinstva in turizma. V tem smislu dajemo močan poudarek obstoječim programom z dodatnimi dejavnostmi, ki jih šola omogoča. Seveda pa so odprta še nekatera področja ali niše, vendar se postavlja vprašanje ali jih zapolniti z novimi programi ali z dodatno ponudbo obstoječih. To namreč že uspešno počnemo kot npr. dodatna ponudba gostinstva, konjereje, predelave mleka, mesa, hortikulture, gozdarstva in osnovne obdelave lesa, čebelarstva, peke, izdelki domače obrti, predelave sadja, zelenjave in seveda trženju in še kaj.
Kakšne so zaposlitvene možnosti vaših dijakov? Kako motivirate dijake za nadaljnje šolanje? Predvsem zaradi visoke brezposelnosti, so najbrž kar pesimistični. Ali tega ni čutiti?
Na naši šoli in na Grmu Novo mesto kot centru se izobražuje predvsem za zaposljive poklice oziroma področja. To so poklici na področju hrane in za zelena delovna mesta. Dijake vzpodbujamo k razmišljanju o samozaposlitvah (kmetija, obrti, turizem, dopolnilne dejavnosti …) oziroma o oblikovanju svojega delovnega mesta. Biotehniška področja (kmetijstvo, živilstvo, naravovarstvo in vse povezano s prehrano in naravo) so tista, ki dajejo možnosti in priložnosti za številna nova delovna mesta. Potrebno je le doseči večjo povezanost vseh, ki so v verigi hrane in turizma. Na tem področju pa naša šola tudi deluje in organizira gospodarski grozd za podeželje.
Dijaki, ki se vključijo v štiriletne programe, praviloma nadaljujejo izobraževanje tudi na naši Višji strokovni šoli. Program biotehniška gimnazija pa je tako in tako namenjen nadaljnjemu izobraževanju.
Prepričana sem, da med dijaki naše šole ni prisoten pesimizem, kar je tudi prav, saj mladost ponuja nešteto možnosti. Pa tudi sicer bi bilo prav, da bi v družbi kot celoti zavelo več optimizma, da bi se znali veseliti drobnih uspehov.
Pri šolanju je zelo pomemben tudi stik s starši. Kako ohranjate te stike in kakšen je odziv staršev?
Naša šola zelo poudarja pomen stikov s starši. Formalno stike ohranjamo preko rednih mesečnih govorilnih ur in roditeljskih sestankov. Kljub temu, da imajo starši možnost spremljati delo svojih otrok preko e-asistenta, pa se kar številčno udeležujejo govorilnih ur in roditeljskih sestankov. Za starše organiziramo šolo za starše, različna predavanja, vabimo jih na izobraževanja, ki jih organiziramo, na različna praznovanja in dogodke. Vedno pa sodelovanje z njimi zaključimo s svečano podelitvijo maturitetnih oziroma zaključnih spričeval njihovih otrok, naših dijakov. To je res poseben trenutek.
Ste se kot ženska težje uveljavili v poslovnem okolju? Ste se morali bolj dokazovati?
Ko govorimo o delovanju v poslovnem okolju glede na spol, bi rekla, da ima vsaka vloga svoje prednosti in seveda svoje slabosti. Če uveljavljaš prednosti, ki jih imaš, na njih delaš in jih izgrajuješ, te okolje sprejme, ne glede na spolno vlogo.
Na kateri svoj projekt, dosežek ste v življenju najbolj ponosni?
Težko je izvzeti posamezen dosežek, projekt. Ponosna sem na to, da smo skupaj z vodstveno ekipo in ostalimi sodelavci uspeli ustvariti šolo s programi in dejavnostmi, ki je privlačna za mlade in njihove starše, šola, ki uči in vzgoja za življenje in za delo, za poklic in nadaljnje izobraževanje, šola, v kateri se dijaki dobro počutijo, v kateri imajo možnosti za vsestranski razvoj. Ponosna sem na številne generacije uspešnih dijakov, ki imajo na šolo lepe spomine, ki se radi vračajo. Ponosna sem na sedanjo generacijo dijakov, ki vstopajo v življenje tudi z našo pomočjo.
In seveda, ponosna sem na svoje sodelavce in sodelavke, s katerimi nenehno skupaj ustvarjamo pogoje za kvalitetno izobraževanje in usposabljanje naših dijakov. Na sodelavce, ki se zavedajo, da s svojim pristopom pri delu oblikujejo mladega človeka in mu pomagajo odpirati pot v bodočnost.
Kaj radi počnete v prostem času?
V prostem času se rada odpravim v rodno Belo krajino, kjer se sprostim, dobim novo energijo tudi ob stiku z zemljo, saj tam pridelam vso zelenjavo za domačo oskrbo. Sicer pa rada potujem, spoznavam nove kraje, kulture, navade, drugačne pristope, kar predstavlja izziv za razmišljanje, načrtovanje, vizijo …
In še za konec – kakšen nasvet bi podali staršem in mladim?
Nasveti so zmeraj nehvaležni. Rekla bi le to, da naj starši pustijo mladim svobodo v razmišljanju, v iskanju svoje življenjske poti, naj jim ob tem stojijo ob strani, vendar jim naj ne vsiljujejo svojih poti. Ob izbiri poklica naj poleg razuma upoštevajo tudi srce.
Veliko uspehov še vnaprej želimo in se zahvaljujemo za pogovor.
Vir: P. U., foto: osebni arhiv, ŠC Grm Novo mesto