Javil se je oče malega Samirja (4), ki se je zadušil v Ljubljani – razkril je, kaj se je zares zgodilo

Resnica med bolečino in obtožbami: Primer Samirjeve družine in temna plat spleta

Žalovanje ne bi smelo biti predmet javne razprave

Smrt sina. Zlomljeno srce. Tišina, ki odmeva v stanovanju. In nato – plaz obtožb, objav in komentarjev. Takšen je bil maj 2025 za družino iz Bosne in Hercegovine, ki živi na relaciji med Slovenijo in BiH.

Ko je v Ljubljani umrl mali Samir, se je pogreb spremenil v javno polemiko. Po spletu so se razširile informacije, da naj bi biološki materi bilo prepovedano, da pristopi h krsti sina. Nekateri so brez zadržkov pisali boleče komentarje.

Ampak – kako je bilo v resnici?

Oče odgovarja: “To ni res!”

V odziv na širjenje zgodb, ki so – kot pravi – neresnične in boleče, se je oglasil oče pokojnega Samira. V javni izjavi, ki jo je objavil na Facebooku, je ostro zavrnil trditev, da bi bil materi onemogočen dostop do pogreba.

“Materi otroka ni bilo prepovedano biti ob tabutu (krsti) sina,” je zapisal. In dodal, da so tovrstne objave “globoko prizadele družino v trenutku, ko smo že na robu moči”.

Po njegovih besedah je bila mati obveščena o dženazi (pogrebu), povabila pa jo je celo ženska, ki jo nekateri v komentarjih imenujejo mačeha: “Ženska, ki jo imenujete mačeha, je imela stik z biološko materjo in jo osebno povabila, naj pride. Na dan pogreba jo je celo prosila, naj pride k tabutu (krsti) svojega sina,” je dejal oče.

 VIDEO: To so najbolj smešni slovenski politiki

Politiki nas večkrat razjezijo s svojim početjem, s svojimi izjavami pa večkrat zablestijo in požanjejo nekaj odobravanja in smeha. „Vem, kje je bife, vem, kje je restavracija! Vem, kje so WC

Kdo res ni želel priti?

V izjavi, ki je bila javno objavljena tudi na družbenih omrežjih, oče trdi, da je prav mati “sama navedla razloge, zakaj se ni pojavila”, in da ti razlogi “niso temeljili na resnici”. Kaj točno se je zgodilo, zakaj mati ni pristopila, ni povsem jasno. In prav v tem vakuumu informacij so se razrasle teorije.

Oče je bil posebej oster do obtožb, da naj bi mati odrival od otroka že pred smrtjo.

“Ne obstaja zakon niti policija, ki jo je ona tisti dan poklicala, ki bi meni lahko prepovedala, da vidim svojega otroka. In tudi sam nikoli nisem preprečeval materi stika z otrokom,” je zapisal.

Facebook komentarji so lahko boleči

Kaj se zgodi, ko tragedijo razrešujejo Facebook komentarji? Primer Samirja razkriva, kako nevarno je lahko spletišče govoric, če mu ne postavimo meje.

Družabna omrežja so vmes naredila svoje. Fotografije s pogreba – brez konteksta. Komentarji – brutalni. Očitki – nepodkrepljeni. Pa vendar – viralni.

Oče je ob izjavi delil tudi kratek posnetek iz Slovenije, v katerem je Samir nasmejan in sproščen. “Osmijeh djeteta ne može se odglumiti,” je zapisal. Morda to ni dokaz v pravnem smislu – je pa nedvoumen spomin.

Kje je meja?

Primer Samir je zgodba o izgubi, ki se je spremenila v spletno fronto. In opozorilo. Da žalovanje ni dogodek za “všečke”. Da komentar pod objavo lahko boli bolj kot tišina na pogrebu. In da človek, ki trpi, ne potrebuje obsodb – ampak prostor za mir.

To ni le zgodba ene družine. To je zgodba, ki se lahko zgodi vsakemu od nas. Ko bolečina postane naslovnica, se vprašajmo najprej: komu koristi – in koga razžira?

Vir: Facebook, Vijesti BiH

Pripravil: N. Z.