Je fižol slovenski ali ?
Je izdelek ali živilo, ki ste ga kupili, od blizu, torej ni prepotovalo kilometrov, s tem pa je bolj sveže in s tem tudi kakovostnejše? Trgovci in proizvajalci so že ugotovili, da je navedba porekla pomembna, zato vneto nagovarjajo potrošnike z različnimi navedbami o poreklu ali izvoru, in sicer z obvestili na živilu, v trgovini in s trditvami v oglasnih sporočilih. Pregledali smo nekatere navedbe, ki sporočajo potrošnikom, da je izdelek slovenski, da bi ugotovili, ali so verodostojne. Je izdelek le narejen v Sloveniji, ali pa so v Sloveniji pridelane tudi surovine zanj?
Kaj pravi zakonodaja?
Zakonodaja, ki ureja označevanje porekla živil, je zapletena in nedorečena, zato ni čudno, da je temu primerno nejasno tudi označevanje in oglaševanje živil oziroma obveščanje potrošnikov o njihovem poreklu oziroma izvoru. Veljavna zakonodaja za nekatera živila natančno določa način označevanja porekla ali izvora in zanje je označevanje tudi obvezno. Za vsa druga živila pa je v zakonodaji predvideno zgolj prostovoljno označevanje, pri čemer je določeno le, da označevanje, predstavitev, oglaševanje in drugi načini obveščanja ne smejo zavajati potrošnikov o resničnem izvoru oziroma poreklu živila.

| Obvezno označevanje porekla velja za:
· sveže, nepredelano sadje in zelenjavo – označena mora biti država pridelave; · olivno olje – označiti je treba državo, v kateri je bilo olje pakirano; · sveže ribe – obvezna je navedba imena dela morja ali številke FAO za dele morij, kjer je bila riba ulovljena, za sladkovodne ribe pa je obvezna oznaka porečja; · sveže in zamrznjeno ter mleto goveje in svinjsko meso – imeti mora označeno državo rojstva in reje živali, pa tudi državo, kjer je bil opravljen zakol in razsek; · sveža in zamrznjena perutnina, ki ni iz držav članic EU – biti mora označeno, da perutnina ne izvira iz EU; · vino – označena mora biti regija države, od koder je vino; · med – obvezna je označba države pridelave. Če med prihaja iz katere od evropskih držav, se lahko označi kot “proizvedeno v EU”, sicer pa kot “ni proizvedeno v EU”; · jajca – na oznaki mora biti tako številka hleva, v katerem so kokoši znesle jajca, kot tudi številka pakirnega obrata. |
Izdelki z zaščiteno označbo porekla
Za izdelke, ki nosijo označbo porekla s certifikatom, velja, da morata pridelava in predelava izdelka potekati na točno določenem geografskem območju, na tistem, ki je zapisano na izdelku.
Slovenski izdelki z zaščiteno označbo porekla so:
- ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre
- nanoški sir
- kočevski gozdni med
- tolminc
- bovški sir
- kraški med
Prostovoljno označevanje porekla
Navedba porekla za vsa druga živila, predvsem predelana in embalirana (šunka, klobase, olje, marmelada, moka, kaše, testenine, sok, pijače, keksi, ipd.) ni obvezna, razen takrat, ko proizvajalec na embalaži, v oglasu ali drugem sporočilu namiguje na geografsko poreklo izdelka. Na izdelku je na primer zapisano neko geografsko ime (Slovenija, štajersko, alpsko …), natisnjena pa je lahko tudi nacionalna zastava ali njene barve.
Fižol: slovenski ali kitajski?
Potrošnik je na Zvezo potrošnikov Slovenije poslal paket s 1,5 kilograma fižola trgovske znamke Bonus Plus, Mercator. Zanima ga, ali je ta fižol iz Slovenije ali Kitajske, kajti na deklaraciji piše, da je izdelek `proizveden v Sloveniji´ in da je `država porekla Kitajska´. Poleg tega pa tudi piše, da ta izdelek za Mercator proizvaja in pakira Hrib d.o.o. Kaj torej to pomeni?

Proučili so deklaracijo na embalaži in ugotovili, da ima fižol v zrnju kot državo porekla navedeno Kitajsko in da je pridelan leta 2011. Fižol je torej kitajski.
Predvidevamo, da je bil nato ta fižol uvožen v EU ali Slovenijo v razsutem stanju in ga je podjetje Hrib d.o.o. sortiralo (kakovostni razred II), pregledalo ter zapakiralo za Mercatorjevo blagovno znamko. Proizvodni proces sortiranja, pregledovanja in pakiranja je torej potekal v Sloveniji, zato je na deklaraciji zapisano, da je fižol proizveden v Sloveniji.
Deklaracija na izdelku je glede na zakonodajo pravilna
Po uredbah EU o informiranju potrošnikov o živilih mora biti na izdelku napisan tisti, ki živilski izdelek proizvede, kar pomeni, da ga sortira, pregleda in pakira ter ga posreduje na trg v državi članici. Proizvajalec je odgovoren tudi za varnost in kakovost izdelka na trgu EU, torej tudi v Sloveniji. Proizvajalec v Sloveniji pa mora zagotoviti tudi sledljivost za izdelek in surovino in s tem zagotoviti, da je na deklaraciji navedeno poreklo surovega fižola v zrnju. Na Kitajskem je bil torej ta fižol le pridelan.
Vir: ZPSM Avtorica: Marjana Peterman