Je nova omrežnina res nujna ali gre le za še eno podražitev?
Ko govorimo o elektriki, večina pomisli na mesečni račun, ki ga prejme po elektronski pošti ali poštarjevem obisku – a malo kdo se zares poglobi v postavke, ki ga sestavljajo. Z letom 2025 pa se prav to spreminja. Zakaj? Zaradi omrežnine – enega tistih skritih stroškov, ki bi lahko postali nov simbol energetske bitke med državljani, politiko in regulatorji.
Kaj sploh je omrežnina in zakaj povzroča nemir?
Omrežnina ni znesek za porabljeno elektriko – ta ostaja relativno stabilna glede na tarifo in količino porabe. Gre za strošek vzdrževanja elektroenergetskega omrežja – to so tisti kabli, transformatorji in sistemi, ki poskrbijo, da luči ne ugasnejo, tudi ko veter podira drevesa. V zadnjih mesecih pa je prav ta postavka postala jabolko spora.
Oktobra 2024 je stopil v veljavo nov sistem obračunavanja omrežnine, ki naj bi – vsaj na papirju – omogočil bolj pravično zaračunavanje stroškov, saj temeljil na dejanski rabi omrežja. Namesto pavšalnih izračunov, kjer so vsi odjemalci plačevali približno enako, zdaj “pametni števci” spremljajo obremenitev na 15-minutne intervale. Zveni napredno? Nedvomno. A kot pogosto pri tovrstnih reformah – hudič se skriva v podrobnostih.
Kdo bo plačal več – in zakaj?
Medtem ko naj bi povprečna slovenska gospodinjstva z običajno porabo dolgoročno plačevala celo nekaj manj omrežnine kot prej, so nekateri drugi uporabniki postali pravi “poraženci” sprememb:
- Lastniki sončnih elektrarn: Če ste si omislili lastno sončno elektrarno v sistemu net meteringa, se lahko zgodi, da bo vaš račun za omrežnino višji. Zakaj? Ker ste doslej za uporabo omrežja plačevali minimalno, čeprav omrežje občasno potrebujete – denimo ponoči ali v oblačnih dneh, ko lastna proizvodnja ne zadošča.
- Industrija in velika podjetja: Podjetja z visoko porabo energije so bila posebej glasna – njihovi stroški omrežnine so se zaradi novih izračunov znatno povečali. Eden od podjetnikov iz Štajerske je denimo opozoril, da bo moral zaradi sprememb povečati cene svojih izdelkov ali zmanjšati delovna mesta.
Spopad med vlado in regulatorjem
“Ne more se zgoditi, da bi agencija na lastno pest zvišala stroške državljanom,” je decembra 2024 odločno izjavil premier Robert Golob in Agenciji za energijo postavil ultimat: spremenite metodologijo ali se soočite z zamenjavo vodstva. A vodstvo Agencije za energijo ni popustilo – direktorica Duška Godina je poudarila, da je nova metodologija v skladu z evropsko zakonodajo in zagotavlja nediskriminatorno obravnavo vseh uporabnikov.
In prav tu se skriva osrednje vprašanje: kdo ima zadnjo besedo – vlada ali neodvisni regulator? Evropska zakonodaja namreč zahteva, da so nacionalni regulatorji neodvisni od političnih vplivov, kar je ključnega pomena za delovanje skupnega energetskega trga. A ko se na položnicah začnejo pojavljati višje številke, postane takšno načelo hitro tarča političnih kritik.
Kam naprej?
V začetku leta 2025 je vlada predlagala začasno vrnitev k staremu sistemu obračunavanja omrežnine do priprave novega predloga. A tudi to ni brez težav: vpeljava stare metodologije bi lahko trajala več mesecev, saj so bili številni postopki že avtomatizirani po novem sistemu. Medtem so se predstavniki gospodarstva zavzeli za zamrznitev trenutnih cen in uvedbo ukrepov za podporo energetsko intenzivnim podjetjem.
Kaj to pomeni za povprečnega Slovenca?
Če imate povprečno gospodinjstvo s priključno močjo 6 kW in porabite okoli 450 kWh na mesec, bodo spremembe omrežnine morda komaj opazne. A če ste podjetnik ali lastnik hiše s sončno elektrarno, bi bilo smiselno ponovno preveriti obremenitev in prilagoditi svojo porabo – še posebej v času konic, ko je omrežje najbolj obremenjeno.
Evropski kontekst – ali smo izjema?
Slovenija ni osamljen primer – mnoge države EU so v zadnjih letih prilagodile metodologije obračunavanja omrežnine, saj pametna omrežja postajajo standard. Vendar pa spremembe, ki so bile v nekaterih državah sprejete postopoma in s poudarkom na subvencijah za ranljive skupine, v Sloveniji uvajamo hitro in z občutkom politične napetosti.
Energetska prihodnost ali politični ping-pong?
Omrežnina se zdi na prvi pogled le ena izmed vrstic na položnici – a dejansko simbolizira širše izzive, ki so pred nami. Kako vzdrževati elektroenergetski sistem, hkrati pa ne obremeniti prebivalstva in gospodarstva? To je vprašanje, na katerega še čakamo odgovor. Če pa bodo razprave ostale ujetnice političnih sporov, bo na koncu največje breme padlo na pleča tistih, ki imajo najmanj manevrskega prostora – na gospodinjstva in male podjetnike.
Leto 2025 bo v energetiki očitno še dolgo odmevalo kot leto sprememb – vprašanje je le, ali bodo te spremembe dolgoročno prinesle stabilnost ali le še več negotovosti.
Napisal: E. K.
Vir: Agencija za energijo, Freepik
