Je to nova laž Roberta Goloba? (VIDEO)

18. dec. 2024, ob 08.20
1988
190 SEK

LJUBLJANA – Če bi verjeli samo besedam premierja Roberta Goloba, bi bila Slovenija tik pred gospodarskim rajem: najnižja brezposelnost v Evropi, inflacija pod nadzorom, gospodarska rast nad povprečjem. Sanjska slika, ki pa se ob podrobnejšem pregledu razleti na tisoč kosov, kot stara porcelanasta skodelica. OECD in Evropska komisija opozarjata na povsem drugačno zgodbo – počasno gospodarsko rast, vse večji padec konkurenčnosti in demografsko uro, ki neusmiljeno tiktaka.

Sladek problem ali grenka realnost?

Premier Golob je v enem izmed svojih intervjujev z Rosvito Pesek brez zadrege dejal: “To je sladek problem – imamo brezposelnost, ki je najnižja v Evropi, gospodarstvo z nadpovprečno rastjo, inflacija je pod nadzorom.” Toda, ali gre res za sladek problem ali le za spretno izbrano retoriko?

OECD, tista mednarodna organizacija, ki se na številke pravzaprav precej spozna, je napoved gospodarske rasti Sloveniji znižala s 2,3 % na 1,1 %. Tudi Evropska komisija ni pretirano bolj optimistična – napoveduje 1,4 %. Kar je sicer bolje od stagnacije, a še vedno daleč od tistega, kar bi premier Golob rad predstavil kot “nadpovprečno”.

Zobni mostiček, cena in nujne informacije
Zobni mostiček je fiksni protetični nadomestek, namenjen zapolnitvi vrzeli, ki nastane zaradi izgube enega ali več zob. Njegova glavna funkcija je obnovitev estetskega videza nasmeha ter povrnitev

In če primerjamo? Hrvaška, denimo, bo letos zrasla za skoraj 3 % – presegla bo tako Slovenijo kot povprečje evroobmočja. Kakšen je torej naš “nadpovprečni” rezultat, če nas naši južni sosedje že prehitevajo?

Najnižja brezposelnost: Mit, ki skriva resnico

Statistika o brezposelnosti je resnično impresivna – 3,3 %, kar je med najnižjimi v EU. A številke so eno, resničnost na terenu pa nekaj povsem drugega. V Sloveniji preprosto primanjkuje delovne sile, ne zato, ker bi gospodarstvo cvetelo brez zadržkov, temveč zato, ker se delavci upokojujejo, mladi pa bežijo v tujino. Še posebej iz slovenskih regij, kot sta Pomurje ali Posavje, kjer ni dovolj priložnosti za visoko kvalificirane kadre.

Nič nenavadnega, ko pa inženirji v Avstriji zaslužijo dvakrat več za isto delo, medicinske sestre pa v Nemčiji celo trikrat več. Delodajalci pri nas medtem tarnajo nad pomanjkanjem delavcev in iščejo obupne rešitve – hitri uvoz delovne sile, predvsem iz Balkana, kar dolgoročno reši le en del težave.

“Nizka brezposelnost je statistično lepa, a na trgu dela bijemo bitko z vetrom,” pravi Marko Lotrič, predsednik GZS – poroča Dnevnik.

Inflacija – res pod nadzorom?

Inflacija, tista zvita številka, ki marsikomu ne pusti spati. V resnici se je umirila predvsem zaradi padca cen nafte in energentov na svetovnih trgih, ne pa zaradi posebne domače politike. A kljub temu marsikateri Slovenec ob vsakem obisku trgovine iz žepa potegne vsaj nekaj evrov več kot lani. Cene hrane in osnovnih potrebščin so še vedno višje za 10–15 % v primerjavi z letom 2022.

Pa še to: čeprav inflacija morda upada, realna kupna moč prebivalcev še vedno ne dohaja višanja življenjskih stroškov. Podatki Statističnega urada RS pravijo, da so najhuje prizadete ranljive skupine – upokojenci, mlade družine in najemniki stanovanj.

Konkurenčnost: Slovenski “padec” brez padala

Najbolj alarmanten podatek prihaja iz mednarodnega indeksa konkurenčnosti. Slovenija je v zadnjih dveh letih zdrsnila z 38. na 46. mesto. Razlogi? Kronična birokracija, počasne reforme in izjemno nizke investicije v inovacije in tehnologijo.

Na primer: Nemčija že digitalizira svoj zdravstveni sistem, medtem ko se v Sloveniji še vedno prepiramo, kdo bo plačal za osnovno opremo v javnih bolnišnicah. O tem, kako dolgo traja odprtje podjetja pri nas, pa raje ne začnimo – saj veste, pregovorni “papirji pri nas raje čakajo, kot delajo”.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Golobova podoba Slovenije kot države “sladkih problemov” je morda politično spretna, a gospodarski izzivi so več kot očitni. Padec konkurenčnosti, upočasnjena rast, pomanjkanje delovne sile in pritisk na življenjske stroške niso nekaj, kar bi lahko preprosto pometli pod preprogo.

Slovenija stoji na gospodarskem razpotju – bo izbrala reforme, inovacije in vlaganje v prihodnost, ali pa bo še naprej lovila svoje južne in severne sosede, ki ji bežijo naprej? Čas bo pokazal, a do takrat – pametno je pogledati številkam naravnost v oči.

Kot pravi pregovor: Ni vse zlato, kar se sveti.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

1988
190 SEK