Jelinčič razkril šokanten seznam več kot 60 podjetij na enem poštnem predalčniku: »To ni poslovni naslov, to je idealno za pranje denarja!« (FOTO)
En poštni predalčnik, ob njem pa dolg seznam družb in samostojnih podjetnikov. Fotografija iz Nove Gorice je sprožila bes in odprla vprašanje, kako je mogoče, da država dopušča tako očitno nepreglednost.
Nova Gorica – Na prvi pogled je to navaden poštni predalčnik v enem izmed novogoriških blokov. A pogled na list papirja ob njem pove precej več. Na njem je po navedbah Zmaga J. Plemenitega nanizanih več kot 60 pravnih subjektov: d. o. o.-ji, s. p.-ji, logistika, servis, trgovina. Vsi naj bi bili prijavljeni na istem naslovu. Za marsikoga je to prizor, ob katerem se upravičeno postavi vprašanje: ali država sploh še nadzira, kdo in kje dejansko posluje?
En nabiralnik, desetine poslovnih zgodb
Podjetje se lahko zakonito registrira tudi na naslovu, kjer nima klasične pisarne. To samo po sebi še ni dokaz nepravilnosti. Toda ko se na enem listu zvrsti več deset podjetij, ko je poštni predalnik videti kot improvizirano poslovno središče in ko se uradna pošta nabira v skupnih režah, se meja med zakonitim administrativnim naslovom in očitno netransparentnostjo nevarno zabriše. Plemeniti je fotografijo označil za »sramoto na eni sami fotografiji«. Težko mu je oporekati vsaj v enem: takšen prizor ne daje vtisa urejenega in zaupanja vrednega poslovnega okolja. Daje vtis sistema, v katerem je dovolj en naslov, en predalčnik in nekaj papirjev, medtem ko se prave dejavnosti, odgovornost in ljudje morda skrivajo nekje drugje.

Sramota na eni sami fotografiji.
— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) June 22, 2026
Na enem fizičnem mestu, poštni predalčnik v enem izmed blokov v Novi Gorici je na enem kosu papirja naštetih več kot 60 pravnih subjektov. D.O.O.-ji, S.P.-ji, “logistika”, “servis”, “commerce”… Vse skupaj na enem naslovu. Papirji štrlijo iz rež,… pic.twitter.com/7MYvg9j0Kn
Pošteni plačujejo, drugi se skrivajo za naslovom
Pošten podjetnik plačuje najemnino, stroške, prispevke, vodi dejavnost in je dosegljiv strankam ter nadzornim organom. Medtem lahko množica družb na istem naslovu ustvarja občutek, da za nekatera pravila veljajo, za druge pa ne. Prav tu je jedro jeze, ki jo je sprožila objava. Takšni poslovni naslovi lahko otežujejo nadzor, izterjavo obveznosti in iskanje odgovornih oseb. Lahko so tudi povsem zakoniti, vendar mora država znati jasno ločiti med zakonitim virtualnim sedežem in ureditvijo, ki odpira vrata zlorabam. Če tega ne zmore, potem ne varuje poštenih podjetnikov, temveč nagrajuje nepreglednost.
Država mora preveriti, ne gledati stran
Za družbe, navedene na fotografiji, ni mogoče brez dokazov trditi, da poslujejo nezakonito. Toda prav zato bi morali pristojni preveriti, ali so na naslovih zagotovljeni pogoji za sprejemanje pošte, ali so podatki v registrih ažurni in ali podjetja res izpolnjujejo svoje zakonske obveznosti. Slovenija ne sme postati država, kjer je mogoče na enem poštnem predalčniku zgraditi celo poslovno sosesko. Ko je nadzor prešibek, račun na koncu vedno plačajo tisti, ki poslujejo po pravilih. Čas za red ni jutri. Čas za red je zdaj.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X