Jesen bo drugačna, kot smo je vajeni: vremenoslovci razkrili podrobnosti
Poletna vročina se počasi poslavlja, toda občutnejše in trajnejše ohladitve očitno še ne gre pričakovati. Jesen in zima bosta v Sloveniji po trenutnih napovedih najverjetneje nadpovprečno topli, precej več negotovosti pa ostaja pri padavinah.
Topla jesen je vse verjetnejša
Čeprav se približuje september, vremenski obeti ne kažejo na hiter prehod v izrazito hladnejši del leta. Klimatolog Agencije Republike Slovenije za okolje Gregor Vertačnik je za STA pojasnil, da dolgoročni temperaturni trendi kažejo precej jasno sliko.
Jesen in zima bosta po vsej verjetnosti toplejši od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020. To seveda ne pomeni, da hladnih dni, jutranje slane ali posameznih izrazitejših ohladitev ne bo. Pomeni pa, da bo povprečna temperatura celotnega obdobja najverjetneje višja, kot smo je bili vajeni v preteklih desetletjih.
Podobne napovedi veljajo za skoraj vso Evropo
Tudi zadnje sezonske napovedi meteoroloških modelov za Evropo kažejo predvsem na nadpovprečno visoke temperature. Velika verjetnost toplejše jeseni obstaja po skoraj vsej celini, nekoliko manj izrazit pa je ta signal na vzhodu Evrope.
Podobni so obeti za obdobje od novembra do januarja. Takšna napoved ob izjemno toplem morju okoli večine evropskih obal in dolgotrajnem segrevanju ozračja pravzaprav ni presenetljiva. Toplo morje namreč počasi oddaja nakopičeno toploto in lahko vpliva tudi na vremensko dogajanje nad kopnim.
Kaj pa dež in morebitna suša?
Pri temperaturah je trend razmeroma jasen, pri padavinah pa je zgodba precej bolj zapletena. Za Slovenijo trenutno ni mogoče zanesljivo napovedati, ali nas čaka bolj mokra ali bolj suha jesen.
Meteorološki modeli sicer nakazujejo nekoliko večjo verjetnost nadpovprečno mokre jeseni v zahodni in južni Evropi. Med novembrom in januarjem bi bilo lahko več padavin tudi v večjem delu preostale celine. Kljub temu Vertačnik opozarja, da imajo sezonske napovedi za Evropo razmeroma skromno napovedno moč, še posebej pri padavinah na manjših območjih.
Možno je torej, da bo del jeseni suh, nato pa bo večina padavin padla v nekaj izrazitejših vremenskih dogodkih. Natančnega razpleta za Slovenijo več mesecev vnaprej še ni mogoče določiti.
El Niño se krepi, toda Slovenija ga ne bo močno občutila
V Tihem oceanu se razvija El Niño, ki bi bil lahko po trenutnih ocenah najmočnejši vsaj od sredine prejšnjega stoletja. Gre za naravni podnebni pojav, povezan s segrevanjem površinskih voda v osrednjem in vzhodnem delu ekvatorialnega Tihega oceana.
El Niño lahko začasno zviša povprečno globalno temperaturo za približno 0,1 do 0,2 stopinje Celzija. Njegov neposredni vpliv na vreme v Sloveniji sicer ni izrazit, saj močneje vpliva predvsem na tropska in subtropska območja. Tam lahko povzroči dolgotrajno sušo, obilne padavine ali neobičajno visoke temperature.
Prihodnje leto bi lahko podrlo vse rekorde
Ker se El Niño razvija v času že zelo visokih globalnih temperatur in močno segretih oceanov, bi lahko v prihodnjih mesecih dodatno prispeval k novim rekordom. Že leto 2026 bi bilo lahko najtoplejše doslej, leto 2027 pa bo po Vertačnikovih besedah skoraj zagotovo rekordno.
Najzanesljiveje je pričakovati, da bodo globalne temperature vsaj do prihodnjega poletja ostale izjemno visoke, večino časa pa morda celo rekordne. Jesen bo torej prišla, vendar bo njen tradicionalno hladnejši obraz tudi letos najverjetneje precej zadržan.
Pripravil: I.M.
VIr: Severe Weather Europe, Facebook
