Kaj sta govorila predsednik vlade Golob in Trump? Kje sta sedela Robert in Tina? Vlada se hvali, kako kratek je bil obisk v Parizu
Nenazadnje je bil Golob Macronov gost tudi letos avgusta, ko si je kot prvi slovenski predsednik vlade ogledal otvoritev paralimpijskih iger in potem tudi obiskal slovenske parašportnike.
PARIZ – Premier dr. Robert Golob in partnerka Tina Gaber sta se na povabilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona včeraj udeležila slavnostne otvoritve prenovljene katedrale Notre-Dame v Parizu. Kar je prav in spodobi se.
Večerja in srečanje s Trumpom
Veličastni otvoritvi je sledila slavnostna večerja, ki jo je za izbrane povabljene v Elizejski palači gostil predsednik Macron. Na njej se je premier dr. Golob prvič srečal z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Pogovor med voditeljema je potekal v prijaznem in prijateljskem duhu, ameriški predsednik Trump pa ni skrival navdušenja nad domovino svoje soproge in njene družine, so pri slovenski vladi opisali srečanje.
No, sedaj je popolnoma jasno, kako je potekal 25 sekundni "pogovor" s Trumpom. Premier in spremljevalka sta ga čakala v zasedi pred prireditveno dvorano. Nervoza gostitelja Macrona, ki mu gre očitno na živce to neplanirano "izsiljevanje" pogovora in poziranje pove vse. ⬇️ pic.twitter.com/ThIk9JgJ7I
— Tilen Majnardi (@TilenMajnardi1) December 8, 2024
Tudi avgusta letos
„Udeležba predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Roberta Goloba je prispevek k poglabljanju političnih odnosov med Republiko Slovenijo in Francosko republiko, ki ju povezuje strateško partnerstvo. Prav zaradi izjemnega pomena tega slovesnega dogodka je bilo ključno, da je bila Republika Slovenija v Parizu ustrezno zastopana. Dogodka so se namreč udeležili številni svetovni voditelji,“ so dodali pri Vladi RS. Da sta si Macron in Golob naklonjena, ni skrivnost. Nenazadnje je bil Golob Macronov gost tudi letos avgusta, ko si je kot prvi slovenski predsednik vlade ogledal otvoritev paralimpijskih iger in potem tudi obiskal slovenske parašportnike.
Predsednik ni prespal v Parizu
Malce pa tokrat bode v oči, da vlada tako poudarja, da je predsednik vlade tako hitel domov.
„Predsednik vlade je potovanje organiziral tako, da ni vplivalo na delo vlade. V francosko prestolnico je odpotoval v soboto popoldne, v Slovenijo pa se je vrnil v zgodnjih nedeljskih urah,“ so zapisali. Ob tem je kar patetično, da je potovanje organiziral predsednik. Pričakovati je, da to počnejo to za to dobro plačani uslužbenci. Ob tem pa gre omeniti še to: ni pomembno, kako dolgo se potuje, ampak da je delo narejeno. Današnja tehnologija omogoča marsikaj in tudi marsikaj se lahko uredi na poti. Če je le organizacija prava. In volja za to. Taki zapisi o tem, kako si je predsednik organiziral pot, pa zvenijo plehko in dosežejo bolj kontraefetk.
Da se ve, kje smo po sedežnem redu. Dve vrsti za Albanci. pic.twitter.com/avohztxdhy
— Svoboda (@SvobodaBlog) December 7, 2024
Gorela leta 2019
Katedrala Notre-Dame v Parizu je 15. aprila 2019 utrpela uničujoč požar, ki je uničil njen leseni strešni del in 96 metrov visok stolpič. Francoski predsednik Emmanuel Macron je takoj po požaru obljubil obnovo v petih letih, kar je bilo sprva videti kot zelo ambiciozen cilj. Kljub izzivom, vključno s pandemijo COVID-19, je bila obnova zaključena pravočasno, in katedrala je bila ponovno odprta 7. decembra 2024. Obnova je vključevala sodelovanje približno 250 podjetij in 2.000 delavcev. Za obnovo strešne konstrukcije so uporabili 1.200 hrastovih dreves, iz katerih so izdelali nove lesene tramove, ki podpirajo 4.000 kvadratnih metrov svinčene strehe, težke 210 ton. Stolpič je bil rekonstruiran po izvirnem 19. stoletnem načrtu, pri čemer so uporabili 1.000 kosov lesa. Posebna pozornost je bila namenjena tudi restavriranju kamnitih obokov, čiščenju kapel in obnovi velikih orgel. Znani so tudi stroški obnove.
Ocena stroškov
Donatorji so do septembra 2021 prispevali več kot 840 milijonov evrov za obnovo. Nekateri viri celo navajajo, da je obnova stala približno 700 milijonov evrov, preostala sredstva pa bodo namenjena za nadaljnje vzdrževanje in ohranjanje katedrale.
Danes že dve maši
Katedrala Notre-Dame je zdaj ponovno odprta za vernike in obiskovalce, kar simbolizira izjemen dosežek v ohranjanju kulturne dediščine. Danes dopoldan je bila tam maša za povabljene in izbrane, popoldan pa že za vse ostale obiskovale.
Začeli v 12. stoletju
Stolnica Notre-Dame v Parizu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Paris; tudi samo Notre-Dame de Paris, kar dobesedno pomeni Naša Gospa v Parizu), znana tudi kot Notredamska stolnica ali preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška stolnica na otoku Île de la Cité v četrtem okrožju Pariza, glavnega mesta Francije. Ta stolnica velja za enega najlepših zgledov francoske gotske arhitekture. Od zgodnejše romanske arhitekture se razlikuje po inovativni uporabi rebrastih obokov in ločnih opornikov, velikega in barvitega rozetnega okna zahodnega pročelja in dveh na prečni ladji ter gotskega realizma in obilja večinoma rekonstruiranega kiparskega okrasja. Stolnico so začeli graditi leta 1160 pod škofom Mauriceom de Sullyjem in dela večinoma končali do leta 1260, piše na Wikipediji.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Vlada RS
