Kateri nevednež nagaja bobrom in uničuje jezove? Bobri bi Sloveniji lahko pomagali v času suše!
Slovenija se spoprijema s pomanjkanjem padavin in nizkimi vodostaji, Društvo za ohranjanje mokrišč Zdravci opozarja na pomočnika, ki vodne zadrževalnike gradi brez strojev in betona.
NOVO MESTO – V času, ko se vse pogosteje sprašujemo, kako v pokrajini zadržati čim več vode, bi lahko del odgovora že imeli v naravi. Bobri s svojimi jezovi ustvarjajo majhne naravne zadrževalnike, zaradi katerih voda počasneje odteka, se razlije po širšem območju in lažje pronica v tla.
Na to so v teh dneh opozorili tudi pri Društvu za ohranjanje mokrišč Zdravci, kjer so svojo objavo povezali z aktualno sušo in pomanjkanjem vode.
»Bobrovi jezovi, ki ne poplavljajo, le delno zadržujejo vodo, dvigujejo podtalnico in tako z vodo oskrbujejo vso okoliško rastlinje. Čisti Božji dar,« so zapisali.
Njihovo opozorilo ima tudi strokovno podlago.
Slovenija je trenutno izrazito suha
Podatki Agencije RS za okolje kažejo, da smo sredi avgusta v izrazito sušnem obdobju. ARSO je za obdobje od 6. do 12. avgusta ugotavljal, da so bile glede na dolgoletno povprečje v zadnjem 30-dnevnem obdobju v večjem delu Slovenije razmere suhe do zelo suhe.
Suša se ne kaže le v izsušenih tleh. Ob daljšem pomanjkanju padavin začnejo upadati tudi pretoki vodotokov in gladine podzemne vode. ARSO opozarja, da postajajo suše določene intenzivnosti zaradi podnebnih sprememb pogostejše.
Prav pri tem pride do izraza način, kako bober spreminja vodno okolje.
Bober naredi ravno nasprotno od hitrega odvajanja vode
Zavod RS za varstvo narave bobra označuje kot ključno vrsto. Z gradnjo jezov upočasnjuje tok, ustvarja mokrišča in lahko zvišuje gladino podzemne vode. Za jezom nastanejo vodne površine in namočena tla, ki lahko vodo zadržujejo bistveno dlje, kot če bi ta po urejeni strugi hitro odtekla navzdol.
To je zlasti pomembno v manjših vodotokih in dolinah, kjer imajo bobri primerne razmere za gradnjo jezov.
Princip je razmeroma preprost: več vode ostane v pokrajini, manj je je treba pozneje iskati, ko nastopi suša.
Znanstvene raziskave potrjujejo, da lahko bobrovi jezovi povečajo površinsko in podzemno zalogo vode. Raziskava, objavljena v reviji Ecosphere, je po naselitvi bobrov ugotovila povečanje shranjene vode, na nekaterih odsekih pa tudi znižanje poletne temperature vode.
Voda ne ostane samo v ribniku
Pomembno je, da učinek bobrovega jezu ni omejen zgolj na vodo, ki jo vidimo za pregrado.
Ko se gladina v vodotoku dvigne, se voda širi tudi v okoliška tla. Višja podtalnica pomeni bolj vlažen obvodni pas, korenine rastlin pa imajo vodo na voljo dlje v sušnem obdobju. Raziskave kažejo, da bobrovi sistemi povečujejo vodne zaloge in spreminjajo povezavo med vodotokom in podzemno vodo.
Posledica je lahko bolj zelena in vlažna pokrajina ob vodotoku tudi takrat, ko je širša okolica že močno izsušena.
To ne pomeni, da bi bobri lahko »rešili« Slovenijo pred sušo. Njihov vpliv je predvsem lokalen in odvisen od značilnosti vodotoka, reliefa, tal ter števila in velikosti jezov. Lahko pa so pomemben del širšega sistema naravnega zadrževanja vode.
Pomagajo tudi številnim drugim vrstam
Bobrov jez je veliko več kot kup vej in blata.
Za njim lahko nastanejo mlake, plitvine, mokrotni travniki in močvirni predeli. S tem bober ustvarja nova življenjska okolja za dvoživke, ptice, žuželke, ribe in druge živali. Zavod RS za varstvo narave poudarja, da s svojimi dejavnostmi ustvarja raznolike habitate in s tem koristi številnim vrstam.
Zaradi sposobnosti, da močno preoblikuje okolje, bobra pogosto opisujejo tudi kot ekosistemskega inženirja.
V Sloveniji se je po izumrtju znova razširil po velikem delu države. Njegove sledi danes najdemo ob Krki, Sotli, Dravi, Muri, Savi, Dravinji in številnih njihovih pritokih.
Toda bober lahko povzroča tudi težave
Zgodba vendarle ni povsem enostranska. Kar je z vidika narave dragoceno mokrišče, je lahko za lastnika bližnjega zemljišča poplavljen travnik ali njiva.
Bobri lahko z jezovi povzročijo poplavljanje obvodnih zemljišč, objedajo drevje in poljščine ter s kopanjem rovov poškodujejo brežine. Tudi Zavod RS za varstvo narave zato opozarja na konflikte med bobrom in človekovimi dejavnostmi.
Rešitev pa ni nujno rušenje jezu.
V Sloveniji so v projektu LIFE Bober že preizkušali vgradnjo pretočnih cevi skozi jezove, s katerimi je mogoče znižati previsoko gladino vode, ne da bi bilo treba celotno bobrovo strukturo odstraniti. Takšni ukrepi so bili uporabljeni denimo na Kozjanskem in na Žerjavinskem potoku.
Bobrovih jezov ni dovoljeno kar podirati
Prav na to opozarjajo tudi v Društvu za ohranjanje mokrišč Zdravci. Po njihovih navedbah naj bi nekdo kljub sedanji suši še vedno odstranjeval bobrove jezove, zato napovedujejo prijavo pristojni inšpekciji.
Bober je v Sloveniji zavarovana živalska vrsta, varovan pa je tudi njegov življenjski prostor. Zavod RS za varstvo narave izrecno pojasnjuje, da je bobrov jez struktura, ki je v naravi ni dovoljeno samovoljno odstranjevati.
To seveda ne pomeni, da je treba sprejeti vsako poplavljanje njive, ceste ali druge infrastrukture. Konflikte je mogoče reševati z ustreznimi strokovnimi ukrepi, pri čemer se ohrani funkcija bobrovega življenjskega prostora.
Morda bomo morali spremeniti pogled na vodo
Dolga desetletja je bilo urejanje številnih vodotokov usmerjeno predvsem v to, da voda čim hitreje odteče. Ob vse pogostejših sušah postaja vse pomembnejše ravno nasprotno vprašanje: kako jo čim dlje zadržati v pokrajini.
Bober to počne sam.
Njegovi jezovi Slovenije ne morejo rešiti pred dolgotrajno sušo, lahko pa na primernih območjih prispevajo k zadrževanju vode, višji gladini podtalnice, nastajanju mokrišč, ohranjanju vlažne vegetacije in večji odpornosti narave v sušnih obdobjih. Prav zato utegne žival, ki jo je človek nekoč v Sloveniji iztrebil, v času podnebnih sprememb postajati vse pomembnejši zaveznik.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
