
Robert Francis Prevost, prvi ameriški papež
Vatikan, 8. maj 2025 – Katoliška cerkev je vstopila v novo obdobje z izvolitvijo Robert Francis Prevost-a za 267. papeža. Novi poglavar Cerkve si je izbral ime Leon XIV in s tem postal prvi papež iz Združenih držav Amerike. To pomeni pomemben korak v smeri globalizacije in decentralizacije rimske kurije.
Njegova življenjska pot – od Chicaga do Latinske Amerike in naprej do središča Vatikana – predstavlja zgodbo vere, predanosti in premišljenega cerkvenega vodenja. V nadaljevanju predstavljamo pregled njegovega življenja, pastoralnega dela, teološkega profila in pomena njegove izvolitve za prihodnost Katoliške cerkve.
Duhovni začetek – iz Chicaga v red svetega Avguština
Robert Francis Prevost se je rodil 14. septembra 1955 v Chicagu, v družini, ki je bila vpeta v katoliško skupnost mesta. Njegova mati, Mildred Martínez, je imela španske korenine, oče Louis Marius Prevost pa francosko in italijansko ozadje. Ta večkulturnost je zaznamovala njegovo osebnost in ga zaznamovala za odprtost, ki jo izkazuje tudi danes.
Že v mladih letih je začutil klic v duhovništvo in se leta 1977 pridružil redu svetega Avguština. Po večnih zaobljubah leta 1981 je svojo teološko pot nadaljeval na Catholic Theological Union v Chicagu, nato pa še na Papeški univerzi svetega Tomaža Akvinskega v Rimu, kjer je doktoriral iz kanonskega prava.
Misijonar, učitelj in voditelj – leta v Peruju
Leta 1985 se je Robert Francis Prevost odločil za misijonsko delo in odšel v Peru, kjer je deloval kot kancler v prelaturi Chulucanas. Tam je opravljal pastoralno delo, učil kanonsko pravo in vodil avguštinsko semenišče v Trujillu, kjer je vzgajal nove generacije duhovnikov. Poleg akademskega znanja je pokazal izjemno sposobnost delovanja v zahtevnih družbenih razmerah.

Med domačini si je pridobil velik ugled zaradi spoštljivega pristopa, sočutja in odločnega boja proti neenakosti. Leta 2015 je pridobil tudi perujsko državljanstvo, kar je redka čast za tujca – in še bolj zgovoren dokaz o njegovi povezanosti s tamkajšnjo skupnostjo.
Vatikanska pot – od škofa do kardinala
Njegovo delo ni ostalo neopaženo v Vatikanu. Leta 2014 ga je papež Frančišek imenoval za apostolskega administratorja škofije Chiclayo, leta 2015 pa je postal njen škof. V tej vlogi je povezoval lokalne cerkve, skrbel za razvoj kateheze in spodbujal odprt dialog z verniki.
Leta 2023 je sledil velik premik – papež Frančišek ga je imenoval za prefekta Dikasterija za škofe, kar pomeni, da je vodil eno najvplivnejših cerkvenih institucij, ki predlaga imena škofov po vsem svetu. Istega leta je postal tudi kardinal in prevzel funkcijo predsednika Papeške komisije za Latinsko Ameriko. Ti dve funkciji sta še dodatno utrdili njegov profil kot človeka, ki združuje lokalno izkušnjo in globalni vpogled.

Leon XIV – ime z močnim sporočilom
Ko je 8. maja 2025 Robert Francis Prevost stopil na balkon bazilike svetega Petra kot novi papež, si je nadel ime Leon XIV. Ta odločitev ni bila naključna – ime jasno odmeva na papeža Leona XIII, znanega po socialnem nauku Cerkve in njegovi skrbi za delavce in revne.
S tem imenom je novi papež simbolično nakazal, da bo njegov pontifikat usmerjen k družbeni pravičnosti, trajnostnem razvoju in dialogu s svetom. Robert Francis Prevost je s svojo preteklostjo dokazal, da zna povezati teološko misel z vsakdanjimi izzivi ljudi.

Vizija pontifikata – Cerkev, ki posluša
Robert Francis Prevost je v svojih prvih nagovorih večkrat poudaril potrebo po sinodalnosti, kar pomeni, da Cerkev skupaj z verniki, laiki in kleriki išče skupne odgovore. Ne gre le za strukturo, temveč za način življenja – poslušanje, dialog, skupno odločanje.
Poleg tega je napovedal nadaljevanje reform rimske kurije. Te reforme so: večja vključitev žensk v vodstvene vloge, odprt dialog z drugimi krščanskimi cerkvami in spoštovanje lokalnih cerkvenih skupnosti. Njegova vizija temelji na veri, da moč Cerkve ni v oblasti, temveč v služenju.
Osebnost novega papeža – ponižnost in odločnost
Tisti, ki so z Robertom Francisom Prevostom sodelovali, ga opisujejo kot umirjenega, zbranega in izjemno premišljenega človeka. Njegovi govori so jasni, a ne pompozni. Odgovore pogosto poišče v molitvi in posvetovanju z drugimi. V delovanju je praktičen, zvest vrednotam in zelo pozoren do ljudi.
Po izvolitvi ni iskal blišča, temveč se je najprej umaknil v tiho molitev skupaj s kardinali, kar je bila simbolna poteza, ki odraža njegov duhovni značaj.

Pomen izvolitve – zakaj ravno zdaj?
Izvolitev Roberta Francisa Prevosta prihaja v času, ko se Katoliška cerkev sooča s številnimi izzivi – od notranjih reform, zlorab, izgube zaupanja v institucije do potrebe po večji duhovni prenovi. Novi papež ima vse lastnosti, da odgovori na te izzive. Lastnosti so:
- Globalna izkušnja iz Severne in Latinske Amerike.
- Akademska odličnost in cerkvenopravno znanje.
- Pastoralna globina in delo med obrobnimi.
- Vodstvena zrelost iz kurije in redovne strukture.
Cerkev z novim obrazom
Z izvolitvijo Roberta Francisa Prevosta za papeža se Cerkev ni samo premaknila geografsko, temveč tudi simbolno – v smeri odprtosti, povezovanja in iskrenega služenja. Njegov pontifikat ponuja priložnost za poglobljeno duhovno prenovo in večjo vključenost vseh vernikov.
Robert Francis Prevost je dokaz, da lahko preprostost, vztrajnost in skrb za človeka vodijo do najvišjih mest – in še pomembneje, nazaj k bistvu vere.
Preberite še: