Kdo v Sloveniji zasluži največ? Ta panoga prekaša vse
Plače v Sloveniji so julija znova nekoliko zrasle. Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je objavil sveže podatke, ki kažejo, da so zaposleni pri registriranih fizičnih osebah prejeli višje bruto plače kot mesec prej. Kljub temu pa se je neto znesek, torej tisto, kar dejansko dobimo na račun rahlo znižal.
Plača raste, a kupna moč se spreminja
Povprečna bruto plača za julij 2025 je znašala 1.577,69 evra, kar pomeni 1 % več kot junija. Torej ob upoštevanju inflacije, je bila višja za 0,5 %. Po drugi strani pa se je povprečna neto plača, znesek, ki ga zaposleni prejmejo po davkih, nekoliko zmanjšala, in sicer na 1.036,42 evra. Če primerjamo leto na leto, so številke bolj spodbudne. V primerjavi z julijem 2024 je bruto plača višja za 5,5 %, realno pa za 2,6 %. To pomeni, da plače sicer rastejo, vendar počasneje od življenjskih stroškov.
Najbolj zadovoljni so lahko zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer povprečna bruto plača znaša kar 2.059,66 evra, neto pa 1.330,42 evra. To so hkrati poklici, ki so v zadnjih letih med najbolj obremenjenimi, zato višji prihodki ne presenečajo. Na drugem mestu po višini plač je rudarstvo, medtem ko so na dnu lestvice kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. Tam povprečna bruto plača komaj presega 1.220 evrov, neto pa znaša le 812,45 evra. To je skoraj za polovico manj kot v zdravstvu. Razlika, ki jasno kaže, kako neenakomerno so porazdeljeni dohodki med posameznimi panogami.
Nepremičninski sektor v vzponu
Če pogledamo mesečne spremembe, je julija največjo rast plač doživelo poslovanje z nepremičninami. Tam so plače zrasle za 3,7 %. To ni presenečenje, saj nepremičninski trg v Sloveniji ostaja zelo živahen, cene pa kljub gospodarski negotovosti vztrajno rastejo.
Čeprav povprečja kažejo na rast, se številni zaposleni v praksi ne počutijo bogatejše. Višji življenjski stroški, predvsem hrana, energenti in najemnine, pogosto “pojejo” del plačnega dviga. Po podatkih analitikov se sicer plače prilagajajo inflaciji, a razlike med panogami in regijami ostajajo velike. Zdravniki, tehniki in rudarji tako občutijo dvig plač precej bolj kot zaposleni v kulturi ali storitvah. Ti podatki znova odpirajo vprašanje plačne pravičnosti in dejanske kupne moči slovenskih gospodinjstev.
Čeprav so številke pozitivne, realnost kaže, da vsi zaposleni ne čutijo izboljšanja. Povprečna bruto plača sicer raste, a razlike med dejavnostmi se celo poglabljajo. Zdravstvo ostaja vodilno po višini plač, kultura pa žal še vedno na dnu.
Napisal: K. J.
Vir: SURS, Freepik
