Ko je šlo Asti Vrečko za oblast, vandalizem ni bil problem, danes pa ga močno obsoja
Uničenje javne lastnine bi moralo biti v vsaki pravni državi jasna rdeča črta. Brez izgovorov, brez ideoloških filtrov. Pa vendar se v Sloveniji znova odpira vprašanje: ali zakon res velja za vse enako – ali pa so nekateri bolj enaki od drugih?
Ko svastike sprožijo bliskovit odziv
Ko so se na stavbi ministrstva za kulturo znova pojavili sporni simboli, je bil odziv hiter, odločen in glasen. Ministrica Asta Vrečko je nemudoma obsodila dejanje, prst uperila v politični pol, ki naj bi širil sovraštvo, in zahtevala jasno distanco. V takšnih trenutkih se zdi, da pravna država deluje: obsodba, ogorčenje, zahteva po odgovornosti.
Spomin, ki ne zbledi: leto 2021
A spomin je trdovraten. Leta 2021 je umetnik Vuk Ćosić – pogosto opisan kot izrazit glas tranzicijske levice – z grafiti posegel v javni prostor v še večjem obsegu. Takrat so se isti krogi odzvali povsem drugače. Dejanje ni bilo obravnavano kot vandalizem, temveč kot performans. Umetniška gesta. Sporočilo. Kritika sistema.

Performans ali kaznivo dejanje?
Tu se začne bistvo problema. Zid je isti. Lastnina je ista – javna. A presoja ni enaka. Ko uničuje “naš”, je to umetnost. Ko “njihov”, je to sovraštvo. Takšna logika razkraja temeljno idejo pravne države, ki bi morala biti slepa za politične barve.

Rdeča elita in občutek nedotakljivosti
Kritiki opozarjajo, da takšno ravnanje utrjuje vtis rdeče elite – kroga izbrancev, ki jim je dovoljeno več, včasih celo vse. Od simbolnih gest do nasilja nad skupnim prostorom. Kdor se s tem ne strinja, je hitro označen, diskreditiran, potisnjen na rob razprave.
Sence zgodovine v sodobnih sporih
V takšnih razpravah se pogosto prikličejo tudi zgodovinske reference, med njimi lik Josip Broz Tito, ki za nekatere simbolizira upor, za druge represijo in nasilje nad lastnim narodom. Prav ta razklan spomin še danes napaja občutek, da so “državni sovražniki” pogosto tisti, ki zgolj mislijo drugače.
Vprašanje, ki ostaja
Če je Slovenija res pravna država, potem mora zakon veljati enako za vse. Brez performansov, brez izgovorov, brez ideoloških zaščitnih mrež. Zidovi države niso platno za politične boje. So ogledalo – in trenutno kažejo sliko dvojnih meril.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook / Celjski glasnik