Ko je Stevanović rekel “pocestniško”, je počilo. Kaj pa zdaj, ko novinar Šurc govori o Katji Kokot kot “političnem iztrebku”? (FOTO)

Na družbenih omrežjih je završalo po zapisu nekdanjega novinarja RTV Mateja Šurca, ki je vodjo poslanske skupine Resni.ca Katjo Kokot označil z besedami, ki so sprožile ogorčenje. Primer odpira širše vprašanje: kje se konča politična kritika in začne navadna žalitev?

Ko javna beseda prestopi mejo

V politiki smo vajeni ostrih besed. Včasih tudi preostrih. A zadnji zapis nekdanjega novinarja Radia Slovenija Mateja Šurca je šel po mnenju številnih precej čez rob običajne politične razprave. Na Facebooku je namreč vodjo poslanske skupine Resni.ca Katjo Kokot označil za “politični iztrebek”, pri tem pa uporabil še dodatno poniževalen besednjak. In prav tu se pojavi vprašanje, ki si ga danes zastavlja marsikdo: so to res besede, ki sodijo v javni prostor? Še posebej, ko jih ne zapiše anonimni komentator izza lažnega profila, ampak človek, ki je desetletja deloval v novinarskem prostoru javnega medija.

Kritika da, poniževanje ne

Vsak ima pravico kritizirati politika. Tudi ostro. Tudi neprijetno. Poslanci morajo prenesti več kot navadni državljani, saj sprejemajo odločitve, ki vplivajo na vse nas. Toda razlika med kritiko in žaljenjem je jasna. Kritika pove, kaj je nekdo naredil narobe. Žalitev pa človeka poniža, razvrednoti in ga spremeni v tarčo. V tem primeru ni šlo za razpravo o stališčih Katje Kokot, njenem glasovanju ali politični drži. Šlo je za osebno diskreditacijo. Zato ne preseneča, da so se pod zapisom pojavili številni ogorčeni odzivi. Nekateri so zapis označili za dno javne komunikacije, drugi so se spraševali, kako si lahko nekdanji novinar dovoli takšen besednjak.

Odkrijte, kako do zobozdravstvenih storitev po skoraj 3-krat nižjih cenah

Ali ste vedeli, da lahko za povsem enako zobozdravstveno storitev v različnih klinikah plačate tudi do trikratno razliko v ceni? Da – razlike so lahko osupljive, in prav zaradi tega je izbira prav

Da je z Matejem Šurcem, dolgoletnim novinarjem @radioPrvi, nekaj psihično narobe, ni izgovor. To preprosto ne sodi na javno @RTV_Slovenija. Model bi iz BBC-ja bi že davno odletel. https://t.co/DKuIXp6ozJ pic.twitter.com/wuWx2tCxLt

— BojanPožar (@BojanPozar) June 7, 2026

RTV, prispevek in neprijetno vprašanje

Primer je dobil še širšo razsežnost, ker je Šurc dolgo deloval na RTV Slovenija. Prav zato se je ponovno odprla razprava o javnem servisu, nepristranskosti in obveznem RTV prispevku. Na dogajanje se je odzval tudi nekdanji minister Matej Lahovnik, ki je opozoril, da državljani plačujejo obvezni RTV prispevek, ob tem pa se sprašujejo, zakaj bi morali financirati okolje, iz katerega prihaja takšen odnos do poslanke. Seveda en zapis ne more predstavljati celotne institucije. Toda škoda je že narejena. Takšne besede namreč ne zadenejo samo ene poslanke, ampak dodatno znižujejo raven javnega pogovora.

Ko ene besede sprožijo vihar, druge pa tišino

Prav zato ta primer odpira tudi vprašanje dvojnih meril. Zorana Stevanovića so nekateri nemudoma obtožili, ko je uporabil izraz “pocestniško obnašanje”, čeprav gre za izraz, ki opisuje vulgarno, nekulturno in neprimerno vedenje. Besede Mateja Šurca pa so bile neposredne, osebne in poniževalne. Če je bila pri Stevanoviću potrebna javna obsodba, bi morala biti tukaj še toliko bolj. A prav tu nastane neprijetna tišina. Bodo isti glasovi zdaj enako odločni? Ali pa bodo žaljivke nekdanjega novinarja RTV preslišane samo zato, ker so bile namenjene poslanki, ki ni po volji levega političnega pola?

Poslanka tarča primitivnega napada
nedavno upokojenega novinarja RTV
MATEJ ŠURC, novinar Radia Slovenija, ki se je pred kratkim upokojil, je spisal naslednje:

“Katja Kokot s primitivnimi izpadi kaže, da je politični iztrebek, ki se je povzpel na pručko, zdaj pa ne ve, kako bi… pic.twitter.com/YOb0p6STjB

— Martin Zver (@zver_martin) June 8, 2026

Kokotova vse pogosteje tarča napadov

Katja Kokot naj bi bila po oblikovanju nove politične večine vse pogosteje tarča žaljivih napadov in pritiskov. Kot je sama že opozorila, naj bi ji pošiljali žaljiva sporočila, jo diskreditirali in nad njo izvajali pritiske. V enem od svojih zapisov je dejala: “Če nisi tiho, ti grozijo. Če nisi tiho, te diskreditirajo.” Takšne besede povedo veliko o ozračju, v katerem se danes odvija politični boj. Namesto soočenja argumentov dobivamo osebne napade, namesto razprave poniževanje. In ko to počnejo ljudje, ki so leta soustvarjali javni medijski prostor, je vprašanje še bolj neprijetno.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas

Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Meja, ki je ne bi smeli prestopiti

Ta primer je več kot le še en spletni izpad. Je opomin, kako hitro se politično nestrinjanje spremeni v osebno obračunavanje. Demokracija potrebuje ostro razpravo, a ne potrebuje razčlovečenja. Potrebuje kritiko, ne primitivizma. Zato vprašanje ostaja zelo preprosto: ali res želimo državo, v kateri se politične nasprotnike ne premaguje z argumenti, ampak z žaljivkami?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X