Pokop posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev na Žalah postal politična bomba: Janković bi za mnenje vprašal Ljubljančane – na referendumu
Predlog, da bi posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev prenesli na ljubljanske Žale, je odprl eno najbolj občutljivih vprašanj slovenskega spomina. Ljubljanski župan Zoran Janković zdaj razmišlja, da bi o tem povprašal kar občane.
Žale znova v središču burne razprave
Ljubljanske Žale so prostor tišine, slovesa in spomina. A tokrat so se znašle v središču zelo občutljive politične razprave. Predlog zakona, ki so ga vložili SDS, Demokrati ter NSi, SLS in Fokus, predvideva, da bi posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev prenesli prav na ljubljansko pokopališče Žale. Na ljubljanski občini predloga še niso dokončno preučili, župan Zoran Janković pa je že nakazal, da bi o tako pomembnem vprašanju morda želel slišati tudi glas Ljubljančanov.
»Kako bi lahko nekdo izven Ljubljane odločal o tem?«
»Ne vem, ali lahko naredimo referendum o tem samo v Ljubljani, ker gre za državni zakon,« je dejal Janković na novinarski konferenci. Nato pa dodal stavek, ki bo zagotovo odmeval: »Ne znam pa si predstavljati, kako bi lahko nekdo izven Ljubljane odločal o tem, kaj delamo v Ljubljani.« S tem je jasno odprl vprašanje, ali lahko državni zakon poseže v prostor, ki ga Ljubljana razume kot svojega, in ali bi morali imeti pri tem zadnjo besedo tudi občani glavnega mesta.
Vprašanje prostora, politike in spomina
Janković je ob tem opozoril tudi na prostorske razmere. Kot je pojasnil, je mesto zaključilo en projekt širitve Žal in ga namerava nadaljevati, vendar prostorska stiska ostaja tudi na drugih ljubljanskih pokopališčih, med drugim v Štepanjskem naselju, Stožicah in predvsem v Šentvidu. A pri tej temi ne gre le za prostor. Gre za zgodovino, za spomin in za rane, ki v slovenski družbi očitno še vedno niso zaceljene. Prav zato razprava hitro preseže urbanistično vprašanje in postane politična, čustvena, skoraj simbolna.
Janković ostro proti predlogu
Župan je spomnil, da je država že z zakonom opredelila prostor za prekop ostankov žrtev povojnih pobojev v Teharjah. Predlog, da bi te posmrtne ostanke prenesli v Ljubljano, pa je zavrnil z zelo ostrimi besedami. »To, da bi v mesto heroj prenesli kosti tistih, ki so bili na strani fašizma in nacizma, je za moj okus nesprejemljivo,« je dejal. Ob tem je dodal, da se mu zdi nesprejemljivo tudi politiziranje te tematike. In prav tu se odpira največje vprašanje: ali gre pri predlogu za popravo zgodovinske krivice, za simbolno gesto spomina ali za novo politično fronto?
Vprašanje, ki bo še dolgo burilo duhove
Predlog zakona med drugim predvideva tudi ponovno razglasitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Zato je jasno, da razprava ne bo ostala omejena le na Ljubljano ali Žale. V ozadju je mnogo več: odnos do preteklosti, razumevanje zgodovine in vprašanje, kdo sme odločati o prostoru spomina. Ljubljana bo zdaj morala presoditi, ali je to vprašanje, ki ga lahko reši politika, ali pa bo res treba vprašati ljudi. In prav zato bo ta zgodba še dolgo odmevala.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, Mestna občina Ljubljana
