Koliko žepnine prejmejo prosilci za azil vsak mesec v Sloveniji?
LJUBLJANA – Izgon prosilcev za azil v Sloveniji ostaja velika težava kljub obljubam vlade o izboljšanju razmer. Ambasada Rog je ponovno opozorila na pomanjkljivo implementacijo integracijske strategije, zlasti glede vračanja prosilcev za azil. Na nedavni novinarski konferenci pred državnim zborom so poudarili, da kljub sprejetim ukrepom stanje ostaja neurejeno, pri čemer so nevladne organizacije pozvale k takojšnji prekinitvi deportacij in boljšemu zagotavljanju človekovih pravic.
Integracija migrantov: nerešeno vprašanje
Slovenska vlada je že večkrat izpostavila pomen integracije migrantov, vendar so ukrepi zaenkrat omejeni in začasni. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve je bilo lani izdanih 4389 azilnih odločb, od tega je bilo kar 4096 odločb o vrnitvi, kar je povzročilo precejšnje nezadovoljstvo med prosilci za azil. Med njimi je le peščica prejela azil; 74 prosilcev je dobilo azilni status, 55 pa subsidiarno zaščito, kar še dodatno kaže na omejeno vključenost migrantov v slovensko družbo.
Nevladne organizacije, kot je Amnesty International, že dolgo opozarjajo na neustrezno obravnavo prosilcev za azil. Predstavnica Amnesty International Slovenija, Taja Premk, je dejala: “Ne govorimo le o postopkovnih neustreznostih, ampak tudi o mučenju, poniževanju in nezakonitih vračanjih”. Po njenem mnenju bi morala vlada takoj prenehati s praksami, ki kršijo temeljne človekove pravice, saj gre za vprašanje dostojanstva in preživetja migrantov.
Grožnja deportacij
Prosilci za azil se soočajo z neprestano grožnjo deportacije, kar vpliva na njihovo psihično in fizično stanje. Eden izmed njih, Issa Mohamed, je na novinarski konferenci izpostavil: “Deportacija predstavlja resno grožnjo za naše preživetje, zdravje in dostojanstvo”. Takšna negotovost otežuje vsakdanje življenje prosilcev, saj so prisiljeni živeti v stalnem strahu pred izgonom, kljub temu da mnogi med njimi že dolgo živijo in delajo v Sloveniji.
Vlada je v preteklosti že obljubila zakonsko ureditev položaja zavrnjenih prosilcev za azil, vendar tega člena niso vključili v zadnjo novelo zakona o tujcih. Namesto tega je bilo sprejeto začasno dovoljenje za bivanje na podlagi dela, ki pa je omejeno in ne zagotavlja trajne rešitve.
Žepnina za prosilce za azil: 18 evrov na mesec
Kljub temu, da imajo prosilci za azil po treh mesecih bivanja v Sloveniji možnost zaposlitve, je do tega obdobja njihova situacija težavna. Prejemajo le 18 evrov mesečne žepnine, kar večina ocenjuje kot povsem neustrezno za osnovne življenjske stroške. Govorec prosilcev za azil, Doudou Karhabandwa Bigagura, je povedal, da to povzroča dodatne pritiske in negotovosti med tistimi, ki čakajo na odločitev o azilu. Prosilci za azil so tako odvisni od minimalne pomoči, medtem ko njihova prihodnost ostaja negotova.
Pogoji za delo so urejeni, vendar le po treh mesecih od vložitve prošnje za azil. Do takrat pa prosilci prejemajo zgolj simbolično pomoč, kar otežuje njihovo preživetje. Tisti, ki jim je bil prošnja zavrnjena, a so še vedno v Sloveniji, se soočajo s še večjo negotovostjo, saj nimajo zagotovljenih nobenih trajnih pravic.
Opozorila o kršenju človekovih pravic
Nevladne organizacije že leta opozarjajo, da Slovenija s svojo azilno politiko krši mednarodne standarde. Amnesty International je večkrat opozorila na nezakonita vračanja prosilcev za azil, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom. Deportacije brez ustreznih postopkov, kjer se ne upošteva tveganje za življenje ali zdravje prosilcev, pomenijo resno kršitev pravic teh posameznikov. “Slovenija mora prenehati z deportacijami in zagotoviti spoštovanje človekovih pravic za vse, ki tukaj iščejo zatočišče,” je dejala Taja Premk.
Situacija prosilcev za azil v Sloveniji ostaja kritična. Kljub obljubam vlade, da bodo izboljšali integracijo migrantov, se stanje za mnoge še ni bistveno spremenilo. 18 evrov mesečne žepnine in grožnja deportacije sta le dva izmed številnih izzivov, s katerimi se prosilci soočajo. Organizacije, kot sta Ambasada Rog in Amnesty International, nadaljujejo boj za pravice migrantov, a še vedno ostaja veliko odprtih vprašanj glede trajne rešitve za tiste, ki v Sloveniji iščejo boljšo prihodnost.
Napisal: N. Z.
Vir: www, Freepik
