Komu volivci trenutno najbolj zaupajo? Nova anketa razkriva, kdo pred volitvami prepričljivo vodi
Teden pred državnozborskimi volitvami nova volilna napoved kaže tesno razmerje med vodilnima strankama in zelo odprt boj za sestavo prihodnje koalicije. Po raziskavi, ki jo je za RTV Slovenija pripravil Inštitut Mediana, ima največ podpore SDS, tik za njo pa ostaja Svoboda. Ključno vlogo po volitvah bi lahko imele manjše stranke.
SDS ostaja v vodstvu
Če bi bile volitve danes, bi SDS dobila 23,9 odstotka, Svoboda pa 20,1 odstotka podpore. Za njima sledijo SD s 6,6 odstotka, NSi, SLS in Fokus s 6,1 odstotka, Levica in Vesna s 6,0 odstotka ter Demokrati Anžeta Logarja s 5,7 odstotka. Razlike med strankami za vodilnim dvojcem so zelo majhne, zato je njihov končni vrstni red težko napovedati. Po pojasnilih Mediane je pri takšnih meritvah pomemben dejavnik tudi volilna udeležba.
Posebej zanimiva je slika med opredeljenimi volivci, torej med tistimi, ki pravijo, da bodo na volitve zagotovo šli in že vedo, koga bodo volili. V tej skupini SDS dosega 31,2 odstotka, Svoboda 25,1 odstotka, Levica in Vesna 8,4 odstotka, Demokrati Anžeta Logarja 7,5 odstotka, NSi, SLS in Fokus 7,0 odstotka, SD 6,5 odstotka, Resni.ca pa 4,7 odstotka. To kaže, da je razmerje med prvima dvema strankama med odločenejšimi volivci še nekoliko bolj izrazito.
Majhne stranke lahko odločijo zmagovalca
Prav zaradi tesnih razlik v sredini lestvice bi lahko po volitvah največjo težo dobile manjše parlamentarne ali tik obparlamentarne stranke. Direktorica Mediane Janja Božič Marolt je že v pogovoru za RTV poudarila, da raziskave javnega mnenja merijo trenutno razpoloženje in predvsem trende, ne pa dokončnega izida. RTV je ob prejšnjih objavah Mediane dodatno pojasnjeval tudi, da enaka podpora v odstotkih še ne pomeni nujno enakega števila mandatov, saj na razdelitev vpliva volilni sistem.
Anketa je merila tudi koalicijske želje. 25,5 odstotka vprašanih bi si želelo desnosredinsko koalicijo pod vodstvom Janeza Janše, 23,9 odstotka levosredinsko koalicijo pod vodstvom Roberta Goloba, največ, 29,5 odstotka, pa koalicijo, ki je ne bi vodil ne Janša ne Golob. Prav ta podatek kaže, da med volivci obstaja precejšen prostor za povolilna presenečenja in iskanje drugačnih povezav.
Anketa zajela 716 anketirancev
Raziskavo so izvedli med 9. in 12. marcem, v njej pa je sodelovalo 716 anketirancev. Po navedbah Janje Božič Marolt dogodki oziroma posnetki, ki so v javnost prišli v zadnjih dneh, v tej meritvi še niso mogli imeti vpliva, saj je bilo anketiranje opravljeno prej. To pomeni, da bo lahko končna odločitev dela neopredeljenih volivcev znana šele na volilno nedeljo, 22. marca 2026.
Napisal: K. J.
Vir: Inštitut Mediana, Volilna napoved
