Konec kadrovanja po vezah? Na čelo urada za informacijsko varnost prihaja človek, ki nima političnega nahrbtnika (FOTO)
Imenovanje dr. Nika Gamulina na čelo Urada Vlade RS za informacijsko varnost ni le še ena kadrovska poteza nove vlade. V času, ko se veliko govori o meritokraciji, znanju in strokovnosti, je to imenovanje že sprožilo prve odmeve – tudi zato, ker gre za človeka iz sveta umetne inteligence, strojnega učenja in podatkov.
Ko kadrovanje prvič zadiši po znanju
Na Uradu Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost je prišlo do pomembne menjave. Dosedanji direktor dr. Uroš Svete je vodenje predal dr. Niku Gamulinu, novemu vršilcu dolžnosti direktorja urada, ki v državi skrbi za eno najbolj občutljivih področij: kibernetsko varnost. Vlada je s tem na izpostavljeno mesto postavila človeka, ki ga ne zaznamuje klasična politična kariera, temveč strokovno ozadje iz umetne inteligence, strojnega učenja, statističnih analiz in podatkovne analitike. Uradno je tudi sam Gamulin ob prevzemu poudaril, da ima URSIV ključno vlogo pri zagotavljanju varnega in zaupanja vrednega digitalnega okolja ter da bo posebna pozornost namenjena odpornosti ključnih sistemov.
Požar brez ovinkarjenja: “Prva lastovka napovedane meritokracije”
Imenovanje je komentiral tudi Bojan Požar, ki je na omrežju X zapisal: »Imenovanje @NikoGamulin je ena taka prva lastovka napovedane meritokracije.« Kratko, a dovolj pomenljivo. Meritokracija namreč pomeni nekaj zelo preprostega, a v slovenski politiki pogosto skoraj revolucionarnega: da na odgovorna mesta prihajajo ljudje zaradi znanja, sposobnosti in rezultatov, ne pa zaradi poznanstev, strankarskih izkaznic ali tihega političnega dolga. In prav zato je Gamulinovo imenovanje zanimivo. Ne zato, ker bi samo po sebi dokazovalo, da se je kadrovska kultura v državi čez noč spremenila, ampak zato, ker postavlja merilo. Če je to res začetek nove logike, potem bo javnost upravičeno gledala naslednja imenovanja z istim vprašanjem: ali prihajajo strokovnjaki ali “naši”?
Imenovanje @NikoGamulin je ena taka prva lastovka napovedane meritokracije. https://t.co/C54O9fy6Wg pic.twitter.com/olaQHDJV9G
— BojanPožar (@BojanPozar) June 7, 2026
Urad, kjer napake niso nedolžne
Informacijska varnost danes ni več pisarniška tema za ozko skupino računalničarjev. To je vprašanje države. Napadi na informacijske sisteme, lažna elektronska sporočila, zlorabe podatkov, umetna inteligenca, izsiljevalska programska oprema – vse to se dogaja tukaj in zdaj. URSIV je v zadnjih letih zrasel v osrednji nacionalni organ na področju kibernetske varnosti, Slovenija pa je z novim Zakonom o informacijski varnosti prenesla tudi evropsko direktivo NIS2. Zato ni vseeno, kdo vodi tak urad. To ni položaj za politično nagrado. To je položaj, kjer mora človek razumeti podatke, sisteme, tveganja in posledice. In predvsem mora razumeti, da je varnost države danes tudi digitalna varnost.
@NikoGamulin, direktor Urada za informacijsko varnost, je
— Albin Vrabič (@AVrabic) June 7, 2026
vrhunski strokovnjak za umetno inteligenco (PhD), strojno učenje, statistične analize in podatkovno analitiko. Deloval je kot neodvisni svetovalec predvsem v tujini. Je ekonomsko neodvisen.
Odlična izbira @vladaRS… https://t.co/vFiBoppEB0 pic.twitter.com/2JXg96vQKP
Kdo je človek, ki prihaja na čelo urada?
Dr. Niko Gamulin ni tipičen politični kader. Ni obraz iz strankarskih hodnikov, ni človek večnih kadrovskih kombinacij in ni ime, ki bi ga javnost povezovala s političnimi uslugami. Njegovo ozadje je bistveno bolj tehnično – umetna inteligenca, strojno učenje, telekomunikacije, statistične analize in podatkovna analitika. Leta 2015 je doktoriral z nalogo o medsebojnem vplivu uporabnikov v omrežju mobilnega operaterja, kjer so med ključnimi pojmi navedeni strojno učenje in analiza socialnega omrežja. Na LinkedInu se predstavlja kot neodvisni svetovalec, ki kompleksne podatke prevaja v uporabne vpoglede, pri čemer izpostavlja tudi več kot 15 let inženirskih izkušenj. V času, ko kibernetska varnost ni več le vprašanje požarnih zidov, ampak tudi umetne inteligence, podatkovnih zlorab, globokih ponaredkov in napadov na zaupanje ljudi, je tak profil precej zgovoren. To ni imenovanje človeka, ki se mora tehnologije šele učiti. To je imenovanje človeka, ki iz tega sveta prihaja.
Prvi signal ali le izjema?
Gamulinovo imenovanje bo zato test. Ne zanj osebno, ampak za politiko, ki rada govori o strokovnosti. Če bo to le osamljena poteza, bo hitro pozabljena. Če pa bo res postala prva lastovka drugačnega kadrovanja, potem lahko pomeni začetek nečesa, kar Slovenija krvavo potrebuje: manj kadrovskih trgovin in več ljudi, ki na položaj pridejo zato, ker nekaj znajo. In morda je prav to najbolj udaren del zgodbe. Da se v državi, kjer smo se že preveč navadili na vprašanje “čigav je”, končno spet sliši vprašanje: “kaj zna?”
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
