Levica vpije “zakon za bogataše”, Mahnič pa vrnil: “Poglejte svoje milijone! Bogataši ste vi, ne s.p.-ji” (VIDEO)
Razprava o normirancih je v državnem zboru prerasla v oster politični obračun. Žan Mahnič iz SDS je zavrnil očitke, da gre za zakon za bogataše, in levici vrnil z besedami, ki bodo še odmevale: samostojne podjetnike označujete za bogataše, sami pa ste največji bogataši.
Ko so normirance označili za bogataše, je Mahnič počil
Razprava o normiranih samostojnih podjetnikih se je znova zavrtela okoli očitka, da gre za zakon, pisan za bogate. A Žan Mahnič iz SDS je na to odgovoril ostro in neposredno. V ospredje ni postavil velikih korporacij, ampak ljudi, ki vsak dan delajo sami zase: programerje, grafične oblikovalce, frizerje, ljudi iz digitalnega marketinga, fotografe, spletne oblikovalce, prevajalce in svetovalce. “A so to bogataši? Za mene to niso nobeni bogataši,” je poudaril Mahnič. Njegovo sporočilo je bilo jasno: med normiranci niso samo tisti, ki obračajo velike zneske, ampak tudi številni posamezniki, ki živijo od svojega znanja, rok, idej in naročil. Brez plačanega dopusta, brez varnosti velikega sistema, pogosto tudi brez gotovosti, kaj bo prihodnji mesec.
“Levičarji, sami ste največji bogataši”
Najbolj odmeven del njegovega nastopa pa je bil neposreden napad na levico. “Levičarji označujete samostojne podjetnike za bogataše, sami ste pa največji bogataši,” je dejal Mahnič in s tem razpravo obrnil na glavo. Po njegovem mnenju je sporno, da se kot privilegirance prikazuje male podjetnike, medtem ko se pri res visokih dohodkih in premoženju političnih obrazov uporablja povsem drugačna merila. Pri tem je omenil tudi Roberta Goloba in njegovo preteklost na čelu Gen-I. “Tisti, ki je imel 400.000 evrov letne plače kot direktor Gen-I, to je Robert Golob. On je za mene bogataš,” je dejal Mahnič. Dodal je, da očitno ni bilo težav s tem, da je bil človek s takšno plačo predsednik vlade štiri leta, medtem ko se zdaj normirance prikazuje kot obraz bogastva.
Kdo je v tej državi res bogat?
Mahnič je v nadaljevanju omenjal tudi Klemna Boštjančiča ter vprašanje razširil še na podjetja, funkcije in nepremičnine. Njegova poanta je bila ostra: če že govorimo o bogataših, potem se razprava ne sme začeti pri frizerju, fotografu ali prevajalcu. V ozadju je zato veliko več kot le davčni člen. Gre za vprašanje pravičnosti. Koga država vidi kot ustvarjalca in koga kot privilegiranca? Je samostojni podjetnik, ki dela od projekta do projekta, res problem sistema? Ali pa je postal priročna tarča, ker nima politične moči, lobijev in varnega zavetja?
Stavek, ki bo še odmeval
Mahničev nastop je bil oster, političen in brez ovinkarjenja. Podporniki normirancev bodo v njem videli obrambo ljudi, ki delajo sami zase. Kritiki pa napad na socialno pravičnost. A eno je jasno: stavek o tem, kdo v Sloveniji zares velja za bogataša, bo še dolgo živel v tej razpravi. Ker vprašanje ni več samo, koliko kdo plača davka. Vprašanje je, kdo v tej državi res nosi breme sistema – in kdo drugim pridiga iz precej udobnejšega položaja.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
