Konec osemurnega delovnika? Pripravlja se nov zakon in velike spremembe …
Nemška vladajoča koalicija pripravlja velike spremembe na trgu dela, osrednji del reforme pa se nanaša na novi zakon o delovnem času. Načrt sproža ostre odzive sindikatov in delavskih organizacij, ki opozarjajo na možno krčenje delavskih pravic in dodatno obremenitev zaposlenih, medtem ko predstavniki delodajalcev trdijo, da ni razloga za paniko.
Po načrtih vladajoče koalicije, ki jo sestavljata Unija in SPD, bi lahko dosedanji model osemurnega delovnika zamenjal tedenski obračun delovnega časa. Namesto omejitve števila ur na dan bi se upoštevala skupna delovna obremenitev v celotnem tednu. V koalicijskem sporazumu je zapisano: »Za konkretno oblikovanje tega modela bomo izvedli podroben dialog s socialnimi partnerji.« Pravilo o osemurnem delovniku v Nemčiji velja že od leta 1918. Aktualni zakon določa: »Dnevni delovni čas delavcev ne sme presegati osmih ur.« Le v izjemnih primerih je dovoljeno delati do deset ur na dan, piše Fenix.
Predsednik Združenja nemških delodajalcev Rainer Dulger je zavrnil kritike in trditve, da bi novi zakon lahko privedel do pretirano dolgih izmen. »Nihče ne bo prisiljen delati 13 ur na dan,« je Dulger izjavil za mrežo RND. Dodal je, da so strahovi pred izkoriščevalskimi izmenami »popolnoma neupravičeni« ter da je cilj reforme oblikovati »sodoben zakon o delovnem času«, ki bo podjetjem in zaposlenim omogočil večjo fleksibilnost.
Tog in strogo opredeljen osemurni delovnik ne ustreza današnjemu digitalnemu in globalnemu delovnemu svetu
»Tog in strogo opredeljen osemurni delovnik izhaja iz obdobja teleksa in telefonov s številčnico ter preprosto ne ustreza več današnjemu digitalnemu in globalnemu delovnemu svetu.« Dulger meni tudi, da mora Nemčija povečati skupno število opravljenih delovnih ur, če želi odgovoriti na demografske izzive. »Z miselnostjo republike, ki dela s polovičnim delovnim časom, ne bomo mogli premagati demografskih izzivov, ki so pred nami,« je dejal.
Poleg reforme delovnega časa predsednik združenja delodajalcev zahteva tudi spremembe zakonov, ki urejajo varstvo pred odpovedjo. Po njegovem mnenju bi morala imeti podjetja več svobode pri prilagajanju tržnim razmeram.
»Zakonodajo o varstvu pred odpovedjo moramo znova premisliti. Fleksibilnejša pravica do odpovedi bi lahko podjetjem pomagala, da zaposlovanje hitreje prilagodijo novim tržnim razmeram in priložnostim.«
Na drugi strani nemški sindikati opozarjajo, da bi načrtovane reforme lahko resno ogrozile obstoječe pravice delavcev
Nemška zveza sindikatov (DGB) meni, da spremembe ne bodo izboljšale položaja zaposlenih, temveč odprle prostor za slabljenje zaščitnih mehanizmov.
Predsednica DGB Yasmin Fahimi je sporočila, da številni delavci te predloge vidijo kot »enostransko obremenitev in ukinitev zaščitnih pravic«. Ostro je nasprotovala reformi zakona o delovnem času in izjavila: »Nikakor ne želimo biti vrženi nazaj v čase, v katerih so delavci živeli pred letom 1918.«
Predlog novega zakona naj bi se že junija znašel pred poslanci, ko se pričakuje nadaljevanje ostre politične razprave o prihodnosti dela v Nemčiji.
