Križarjenje groze dobilo nov obrat: virus ušel z ladje, potniki pa izginili – primer okožbe odkrili tudi v Švici
Smrtonosni izbruh hantavirusa na križarki MV Hondius se iz dneva v dan bolj zapleta. Po treh smrtih, evakuacijah in prvem potrjenem primeru v Švici zdaj WHO išče potnike z letala, dodatno skrb pa povzročajo tudi ljudje, ki so se z ladje izkrcali še pred popolnim alarmom.
Križarjenje, ki se je spremenilo v zdravstveno dramo
Luksuzno potovanje po Atlantiku se je za potnike križarke MV Hondius spremenilo v nočno moro. Ladja, ki je plula iz Argentine proti Zelenortskim otokom, je postala središče nevarnega izbruha hantavirusa. Na njej so zboleli potniki, najmanj trije primeri pa so se končali tragično. Tri ljudi so medtem evakuirali na zdravljenje v Evropo, med njimi tudi kritično bolnega britanskega zdravnika, kar je še dodatno okrepilo občutek, da ne gre več le za oddaljeno zgodbo z morja.
WHO išče potnike z letala
Največ skrbi zdaj povzroča podatek, da je bila ena od potnic, ki je pred tem potovala s križarko, na letu Airlink 4Z132 s Svete Helene v Johannesburg. Ženska je pozneje umrla zaradi posledic okužbe, zato so zdravstvene oblasti začele iskati in obveščati potnike, ki so bili na istem letu. Po poročanju tujih medijev naj bi šlo za več deset ljudi, ki bi bili lahko izpostavljeni okužbi.
Z ladje naj bi se izkrcali še pred alarmom
Zgodba pa se ne zapleta le na ladji in letalu. Po poročanju Reutersa so oblasti posebej pozorne tudi na približno 40 potnikov, ki so se z MV Hondius izkrcali še pred popolnim zdravstvenim alarmom in nadaljevali svojo pot. Španski El País medtem navaja pričevanje potnika, da se je 21. aprila na otoku Sveta Helena izkrcalo 23 ljudi, ki so se nato razkropili naprej. Prav to zdaj skrbi epidemiologe: nekateri morda niso imeli simptomov, a so bili lahko v stiku z okuženimi.
Prvi primer tudi v Švici
Evropsko razsežnost izbruhu daje tudi prvi potrjeni primer v Švici. Moški, ki se je po potovanju s križarko vrnil domov, se zdravi v Zürichu, njegova žena pa naj bi bila zaradi previdnosti v izolaciji, čeprav za zdaj nima simptomov. Za zdravstvene oblasti je to eden najbolj neprijetnih scenarijev: potnik je lahko že doma, med ljudmi, preden se sploh pokaže, da je bil izpostavljen nevarnemu virusu.
Zakaj strokovnjaki opozarjajo, a mirijo javnost
Hantavirus se najpogosteje prenaša z izločki okuženih glodavcev, denimo z urinom, slino ali iztrebki. Posebno pozornost pa vzbuja tako imenovani andski sev, ki je redek med hantavirusi zato, ker se lahko v določenih okoliščinah prenaša tudi med ljudmi. Kljub dramatičnim prizorom strokovnjaki za zdaj ne govorijo o razlogu za paniko. Tveganje za splošno prebivalstvo v Evropi ostaja nizko, a sledenje stikom, izolacije in testiranja so zdaj ključni.
Ko oddaljena zgodba potrka na evropska vrata
Ta zgodba zato ni več samo zgodba o eni ladji. Postala je opomin, kako hitro se lahko zdravstveni dogodek z morja spremeni v mednarodno preiskavo. Letalo, križarka, države, bolnišnice, potniki brez simptomov – vse to zdaj sestavlja zapleteno mrežo, ki jo morajo epidemiologi razvozlati čim hitreje. Za Slovenijo neposrednega alarma za zdaj ni, a bližina evropskih primerov odpira vprašanje, ki ga poznamo že iz preteklih zdravstvenih kriz: koliko časa imamo, preden oddaljena zgodba postane tudi naša?
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X, CNN
