Večina Slovencev tega ne izkoristi: banke za prihranke ponujajo tudi več kot tri odstotke
Na slovenskih bančnih računih ležijo milijarde evrov, za katere varčevalci prejemajo komaj omembe vredne obresti. Medtem nekatere banke za vezavo prihrankov ponujajo tudi več kot triodstotne letne obresti. Že pri 10.000 evrih lahko razlika pomeni več sto evrov.
Milijarde na računih, obresti pa skoraj ni
Slovenci veljamo za previdne varčevalce. Denar radi hranimo na bankah, kjer je praviloma varen in hitro dostopen. Toda prav ta previdnost nas lahko stane precej denarja.
Po objavljenih podatkih imajo slovenska gospodinjstva na bankah približno 30 milijard evrov, več kot 85 odstotkov teh sredstev pa naj bi bilo nevezanih. To pomeni, da večina prihrankov ostaja na računih z izjemno nizkimi obrestnimi merami, pogosto pod 0,1 odstotka.
Pri 10.000 evrih bi obrestna mera 0,1 odstotka prinesla zgolj deset evrov letno. Če bi isti znesek vezali po triodstotni obrestni meri, bi prejeli 300 evrov.
Katere banke ponujajo največ?
Oktobrska primerjava kaže, da so razlike med bankami precejšnje. BKS Bank za 12-mesečno vezavo ponuja 2,5-odstotno letno obrestno mero. Pri 10.000 evrih to pomeni 250 evrov obresti, brez posebnih pogojev, povezanih s prenosom plače.
Še višje obresti so dosegljive v akcijskih ponudbah. Intesa Sanpaolo na svoji spletni strani oglašuje triodstotno letno obrestno mero za 12 mesecev, Gorenjska banka pa 3,1 odstotka za 13-mesečno vezavo.
Toda obstaja pomembna podrobnost. Ugodnejše ponudbe so pogosto vezane na prenos plače ali pokojnine, odprtje ustreznega bančnega paketa oziroma nakazilo novih sredstev.
Menjava banke ni vedno najboljša rešitev
Višja obrestna mera še ne pomeni samodejno večjega zaslužka. Pred menjavo banke je treba preveriti stroške vodenja računa, trajanje morebitnih ugodnosti in druge pogoje.
Pomembna je tudi dolžina vezave. Nekatere banke za 13 mesecev ponujajo občutno višje obresti kot za 12. Razlika se lahko pojavi celo med sklenitvijo depozita v poslovalnici in prek spletne banke.
Prihrankov, ki bi jih utegnili kmalu potrebovati, zato ni smiselno nepremišljeno vezati.
Denar izgublja vrednost tudi takrat, ko samo stoji
Poleg izgubljenih obresti obstaja še inflacija. Če cene rastejo hitreje od obrestovanja prihrankov, se kupna moč denarja zmanjšuje.
Bančni depozit sicer ne zagotavlja vedno donosa, ki bi presegel inflacijo, vendar lahko vsaj deloma ublaži njene posledice.
In prav zato je vprašanje preprosto: če lahko za isti denar v enem letu prejmete nekaj sto evrov obresti, zakaj bi ga pustili na računu skoraj brez donosa?
Pripravil: I.M.
Vir: www
