“Kuhanje mule ” – tišina, ki boli

21. mar. 2016, ob 08.26
1838
240 SEK

Zagotovo ste se že kdaj srečali s kuhanjem mule. Morda kakšna oseba v vašem življenju mulo pogosto kuha ali pa se mogoče sami večkrat umaknete v tišino.

 

Ste se kdaj vprašali, kaj s kuhanjem mule pravzaprav drugi osebi sporočamo? Vas zanima, kako tovrstna tišina vpliva na sam odnos?

V nedavni raziskavi je kar 67 % udeležencev priznalo, da občasno v določenih odnosih kuhajo mulo. Ugotovili so, da to v enaki meri počnejo tako ženske kot moški. Kuhanja mule navadno nimamo težav prepoznati, saj nas oseba, s katero smo v interakciji, začne povsem ignorirati. To se običajno kaže preko tišine oziroma zelo kratkih in odrezavih odgovorov, ko se tišini oseba ne more izogniti. Oseba, ki kuha mulo, se izogiba vzpostavitvi očesnega kontakta z nami in vse splošno zanika našo prisotnost. Kuhanje mule lahko traja od nekaj minut ali ur do tudi nekaj mesecev ali v nekaterih primerih celo let.

Kaj je namen vztrajanja v tišini?

S kljubovalnim molkom drugi osebi sporočamo, da smo nezadovoljni z njo, ne da bi dali tej osebi priložnost, da skupaj razrešimo konflikt. Glavni cilj oziroma namen kuhanja mule je zlasti vzbuditi občutke strahu, krivde in dolžnosti v drugi osebi. Sporočilo je torej: “Vidiš, kako močno si me prizadel!”. Gre za igro moči, pri kateri zmaga tisti, ki dlje vztraja v zanikanju drugega. Tisti, ki vztraja v tišini, s tem največkrat dobi občutek kontrole, s katero lahko nadzoruje situacijo. Pogosto smo navajeni kuhati mulo že od otroštva. Morda so to počeli že naši starši ali pa je bil ravno to način, s katerim smo kot otrok dobili, kar smo hoteli.

Mislil je, da zanj ni rešitve, danes normalno je in se smeje brez zadržkov (FOTO prej/potem)
Na prvi fotografiji manjkajoči zobje, na drugi poln nasmeh. Bi bila podobna sprememba mogoča tudi pri vas? Poglejte preobrazbo in preverite možnosti. Poglejte razliko: nasmeh prej in potem Fo

Kako se počuti tisti, ki ga druga oseba ignorira?

Pogosto se v takih trenutkih ne počutimo najbolj samozavestne, pomembne ali vredne ter smo lahko jezni, kljubovalni, užaljeni ali tudi maščevalni. Naši odzivi so lahko različni. Morda začnemo še sami kuhati mulo in tekmujemo, kdo bo tisti, ki se bo prvi vdal in spregovoril. Morda postanemo zelo jezni in skušamo preko pritiskanja na šibke točke sogovornika ter preko nejevoljnih opazk osebo pripraviti do odziva. Morda preprosto zapustimo prostor, ko začne nekdo kuhati mulo in se posvetimo drugim stvarem. Zelo možno je tudi, da se čez nekaj časa začnemo opravičevati in vzamemo krivdo nase ter prosimo osebo za kakršen koli odziv. Pogosto je težko vedeti, kaj je v dani situaciji najbolje storiti, saj oseba, ki vztraja v tišini, z nami sploh ne želi govoriti o problemu in domneva, da nam je razlog njene tišine povsem jasen. V določenih primerih sicer lahko ugibamo, kaj je tisto, kar je osebo spravilo v slabo voljo. So pa tudi situacije, kjer ne razumemo, kaj se je pravzaprav zgodilo in ne vemo, kako bi situacijo lahko izboljšali. Problem kuhanja mule je pogosto ravno v tem, da se skupaj s sogovornikom ne usmerjamo v iskanje rešitve. Tišina in prezirljivi pogledi pogosto ne povedo toliko, kot si tisti, ki kuha mulo, domišlja.

 

Kakšne so lahko psihološke posledice kaznovanja s tišino?

Kuhanje mule ima lahko kar nekaj negativnih posledic, kot so recimo neprijetna čustva ali slabšanje odnosa. V skrajnih primerih (npr. mama več dni ignorira svojega otroka, ker je ponesreči razbil skodelico) je posledica lahko tudi čustvena zloraba. Pri kuhanju mule je ključno zlasti to, kako smo kaznovanje s tišino zaključili. Smo po določenem času preprosto prenehali z molkom in preusmerili pozornost na prijetnejše teme pogovora? Smo tišino zaključili z opravičevanjem in priznavanjem krivde? Ali pa smo se končno s sogovornikom zares odkrito pogovorili? So problemi ostali in smo jih zgolj pometli pod preprogo ali smo jih dejansko rešili?

Pred časom je k meni na terapijo prišel zakonski par, ki je imel težave s komunikacijo. Kadarkoli sta se sprla, je žena postala zelo tiha in ni hotela govoriti z možem. Karkoli je mož naredil, je žena vztrajala v tišini, včasih tudi po več dni. V zadnjih nekaj letih se je ženino kuhanje mule stopnjevalo, njun odnos pa slabšal. Tekom partnerske terapije smo ugotovili, da žena med odraščanjem ni smela izražati svoje jeze. Jeza je bila pri njih doma prepovedano čustvo. Odraščala je v prepričanju, da je jeza nekaj groznega. Kadar se je doma kot otrok začela kujati, pa so se starši nanjo odzvali. Prosili so jo, da jim pove, kaj je narobe, namenili so ji veliko pozornosti in ji pogosto ugodili. Svojo jezo se je tako naučila skriti ter jo izražati na pasiven način. Tekom terapije je spoznala, kaj jeza dejansko je, kaj je njen namen in kako jo lahko na socialno sprejemljiv način izrazi. Raziskali smo njun vzorec komuniciranja in vanj skupaj aktivno vpeljali primernejše načine reševanja problemov.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Kuhanje mule ima torej lahko večji ali manjši vpliv na odnos. Zagotovo pa velja, da z njo zelo redko dosežemo tisto, kar dejansko hočemo. Kar si resnično želimo najpogosteje vendarle ni naša premoč nad nekom, ki nam je blizu, pač pa pristen, sprejemajoč in ljubeč odnos.

Katja Z. Istenič, psihologinja in psihoterapevtka

www.hocem-vec.com

 

1838
240 SEK