Lažinjada, nagrajeni avtorji najboljših laži
Na Mirni so po desetletnem premoru že tretje leto zapored na prireditvi, ki so jo poimenovali gala LAŽinJADa, nagradili najboljše laži oziroma njihove avtorje. Ker Slovenski Kljukec ne laže iz koristoljubja, je bil večer prijeten, glasbe in navihanih domislic poln.
MIRNA – „Letošnja bera laži je bila skromnejša od lanske – kot da bi se ljudje tako zasitili laži v vsakdanjem življenju, da celo lastni domišljiji neradi pustijo na plan. A prišlo jih je dovolj, da smo jih Kljukčevi pooblaščenci pretehtali, izmerili in razvrstili. Želimo si, da bi Slovenski Kljukec, ki išče hudomušne in dobronamerne laži, spodbudil še več ljudi, da bi zapisali laž, ki ji sicer ni treba verjeti, jo je pa – vsaj če se vpraša Kljukca – treba vzeti resno,“ pravi vodja prireditve Slovenski Kljukec Petra Krnc.
Na letošnjem natečaju je tako kipec za najboljšo ljudsko potegavščino prejela Damjana Gorenc za zgodbico z rahlo okoljsko tematiko, za najboljšo politično laž je bil s kipcem nagrajen Zoran Remic in njegova zgodba o dopustu, kipec za najboljšo otroško laž pa so si z zgodbo o veliki mizi, ki se je zataknila med vrati telovadnice, prislužile osnovnošolke Ajda Višček, Nika Kadunc in Zoja Eva Bartolj. Na prireditvi gala LAŽinJADa, za katero je scenarij pripravil Stane Peček, povezovala pa sta jo Slavko Podboj in Petra Krnc, so nastopili še Sejmarji, Robi Ivačič in Vedran Begović.

Slovenski Kljukec naj bi sicer na Mirno prišel s francoskega dvora, kamor ga je kot darilo mirnski gosposki daljnega leta 1713 poslal sončni kralj Ludvik XIV. Kljub zoprnemu slovesu o ostrem jeziku, ki se včasih preveč oplaja z resnico, je ostal v teh krajih. In leta 1989 ga je Stane Peček ob pomoči domačih kulturnikov predstavil širši javnosti. Z Mirne je nato šel Kljukec na obisk v Trebnje in Sevnico ter na koncu pristal v Mokronogu in tam zaspal za deset let. Leta 2012 se je okrog idejnega vodje zbrala skupina ljudi, ki ga je zbudila na Mirni.
[do action=”audio-url” audiourl=”http://www.nadlani.si/wp-content/uploads/2014/04/Petra-Krnc-o-Lazinjadi-2014.mp3″/]
Tekst in foto: Lapego
S kipcem nagrajene laži: (vir: mirna.si)
LJUDSKA LAŽ, Damjana GORENC:
Pripeljale so se mestne gospe s svojimi otroci v hribovsko podgorje malo na svež zrak. Gospice so kafetkale, otroci pa so se podili po travniku, lovili kobilice in nabirali rožice. Po urici užitkov na sončku, eden izmed otrok zgubi zavest. Nastane panika. Otroci zganjajo vik in krik, matere hitijo po pomoč, le mamica fantka ohrani mirno kri. Vžge motor avtomobila, ga pusti teči, nato pobere nezavestnega otroka, ga poleže pod avto in privzdigne glavico do izpušne cevi. Fantek skoraj v trenutku zadiha s polnimi pljuči in se stisne v varno naročje mamice.
Zadeva je preprosta. Mestni otrok je bil navajen le onesnaženega mestnega zraka, zato sta mu svež zrak in sonce škodila. Malo umazanije, pa je spet vse OK.
Nagrajena sta bila še Marija VESEL in Marjan POR.
OTROŠKA LAŽ, Ajda VIŠČEK, Nika KADUNC in Zoja Eva BARTOLJ:
Iz telovadnice smo pospravljali mize. A, glej no glej, ena miza se zatakne med vrati. Vsi učenci naše šole smo poizkušali poravnati mizo, pa ni šlo. Gozdar jo je želel prežagati, pa ni šlo. Mišičnjak jo je poizkušal dvigniti, pa ni šlo. Poklicali smo vojsko, da bi mizo razstrelili z atomsko bombo. Ne boste verjeli: res so jo razstrelili in razpadla je na tisoč koškov. En košček je zašel tudi v usta naše učiteljice, ampak, ker je bila to lažniva miza, se je potem naša učiteljica na govorilnih urah ves čas lagala, da smo zelo pridni, da imamo lepe ocene in da smo najboljši razred v šoli, kar nam je bilo zelo všeč. Po en košček lažnive mize je zašel tudi v usta nas treh in tako smo lahko zapisale to laž Ajda Višček iz Zabrdja, Nika Kadunc iz Zapuž in Zoja Eva Bartolj z Mirne.

Nagrajeni so bili še Klavdija in Jan BEGAN ter Urška OVSENEK.
POLITIČNA LAŽ, Zoran REMIC:
Glede na to, da sem zaposlen v državni upravi, kjer so nas v preteklih letih klestili na vse možne načine, sem se odločil, da poslušam nasvet naših politikov, da se je potrebno obnašati racionalno, in se odpravim na zimske počitnice oz. zasluženi dopust bolj premišljeno. Doživel sem avanturo, ki vam jo bom zaupal v nadaljevanju.
Odločil sem se, da grem na Finsko. Veljajo namreč za razvito državo, poleg tega pa imam tam kolega Janeza Janšo, ki izposoja Slovencem na oddihu patrie, ki te popeljejo po Finskem in ti razkažejo vse znamenitosti vključno z avtohtonimi Finkami. Najprej sem poklical kolega Gregorja Viranta, ki je znan po tem, da zrihta cenejše avionske karte, kar je tudi storil, takoj ko sem ga prosil za uslugo, saj je moj dolžnik še od takrat, ko sem mu l. 2011 svetoval, naj vrne ministrsko nadomestilo, da ne bo izgubil politične podpore ljudstva. Na Finskem sem se torej oglasil pri Janezu, ki tam vodi delavnice z naslovom ”politično preživetje z integritetnim deficitom”. S patrio sem se lahko popeljal po celotni deželi.
Ko sem ob povratku na letališču po naključju srečal Karla Erjavca, ki se je na Finskem, kot mi je omenil, mudil čisto slučajno, se pa je ravno odpravljal na obisk v Rusijo k predsedniku Putinu z namenom, da mu razloži diplomatsko rešitev zapleta z Ukrajino, saj naj bi po dolgem premisleku le naštudiral, kako in kaj. Nenadoma sem po zvočniku slišal, da bo na letališču zasilno pristalo letalo. Izkazalo se je, da je minister Jakič moral zasilno pristati s slovenskim Falconom zaradi okvare, ki je nastala zaradi prerednega servisa letala.
Ko je bila le-ta odpravljena, je pot nadaljeval v severno Korejo h Kim Džong Unu, ki naj bi bil nominiranec za Nobelovo nagrado za mir v l. 2014, saj je zgladil dolgoletni spor z Južno Korejo. Ker je bil Jakičev osebni fitness trener poškodovan, sam pa se spoznam na zdravo prehrano, sem se ponudil, da grem zraven, a sem v Severni Koreji pomotoma predložil potni list od Jakičevega trenerja in so to razumeli kot ilegalni poizkus vstopa v državo, zaradi česar so me aretirali.
Še dobro, da se je takrat na obisku v Severni Koreji mudil kontroverzni Dennis Rodman, ki me je vzel za centra v ekshibicijski košarkaški tekmi, ki smo jo odigrali. Kimu se je dopadel tudi pevski vložek ”vse najboljše”, ki sva mu ga z Rodmanom zapela pred tekmo, za nagrado pa me je korejski voditelj izpustil in izgnal v Južno Korejo. Tam sem izkoristil klic v sili in poklical svojega dolgoletnega prijatelja Dimitrija Rupla, ki se je že v letih 2002 in 2006 mudil tam in stkal kar nekaj prijateljskih vezi, ter tako uredil, da so izvedli transfer v Zapor Dob v Sloveniji, ki je dandanes atrakcija in izhod v sili za pravnomočno obsojene podjetnike in uspešne gospodarstvenike.
Sam transfer preko Ministrstva za pravosodje ni bil težak, saj je Jasna Kuljaj, ki sem ji v preteklosti večkrat urejal vinograd pod Trško goro, pa tudi njen vrtiček, prek njene boljše polovice Senka Pličaniča uredila, da je postopek hitro stekel. Zagato z zaporom je po hitrem postopku s pomilostitvijo rešil aktualni predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, pa ne samo po strankarski liniji, ker to trenutno ni več ”trendi”, pač pa naju druži tudi skupna preteklost udeležbe na večih maratonih v Sloveniji in to je pri njegovi odločitvi pretehtalo.
To je bila torej moja letošnja avantura, pri kateri sem si okrepil samopodobo in spoznal, da se lahko dopust preživi tudi na racionalen način, pridobljene izkušnje pa bom s pridom uporabil tudi pri nadaljnjem delu v protikorupcijski komisiji, saj ni nobenega dvoma več, da ob tolikih izkušnjah in ob tolikšni podpori s strani priznanih prijateljev in znancev, ne bom izbran v naslednjem razpisu, saj je prvi šel mimo mene, ker nisem bil v Sloveniji in ga je bilo pač potrebno ponoviti, zaradi ”nenavadnega odstopa ” dveh članov.
Lep pozdrav, Zoran Remic
Nagrajena sta bila še Štefka VIDRIH in Zdenka DETIČEK OPIČ.