Leto dni po smrti Aleša Šutarja: ko so ustavili rubeže socialne pomoči, naj bi se kazniva dejanja nadaljevala v istem obsegu kot pred tragedijo
Danes, 25. oktobra, mineva natanko leto dni od tragične smrti Aleša Šutarja, ki je pretresla Novo mesto in vso Slovenijo. Sledili so množični protesti, odstopa dveh ministrov in sprejetje posebnega zakona, ki naj bi prinesel večjo varnost. Toda ob prvi obletnici tragedije župani opozarjajo, da so številne težave še vedno prisotne, nekateri začetni pozitivni učinki pa so že izzveneli.
Tragedija, po kateri Slovenija ni bila več enaka
Bilo je 25. oktobra 2025, ko je 48-letni Novomeščan Aleš Šutar, med prijatelji poznan kot Aco, prišel pred klub LokalPatriot po svojega sina. Tam je bil fizično napaden, zaradi hudih poškodb pa je nekaj ur pozneje umrl.
Njegova smrt je pretresla družino, prijatelje in številne prebivalce Dolenjske. Hkrati je odprla vprašanja, na katera so lokalne skupnosti po lastnih navedbah opozarjale že več let: kako zagotoviti varnost, preprečiti ponavljajoča se kazniva dejanja in doseči, da bodo zakoni veljali enako za vse.
Odziv javnosti je bil izjemen. Le tri dni po tragediji, 28. oktobra, se je na novomeškem Glavnem trgu zbralo več kot 10.000 ljudi. Množica je zahtevala konkretne ukrepe, večjo prisotnost policije in učinkovitejše reševanje dolgotrajnih težav na območju jugovzhodne Slovenije.
Politične posledice so bile hitre. Že dan po napadu sta odstopila notranji minister Boštjan Poklukar in pravosodna ministrica Andreja Katič. Takratni predsednik vlade Robert Golob je obljubil posebno zakonodajo.
Napadalec je bil pozneje pravnomočno obsojen na šest let in devet mesecev zapora. S tem je sodni postopek dobil epilog, širša vprašanja o varnosti pa so ostala odprta.
Šutarjev zakon je prinesel hitre ukrepe. Toda za koliko časa?
Državni zbor je 18. novembra 2025 sprejel zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, znan kot Šutarjev zakon. Veljati je začel 27. novembra.
Zakon je policiji zagotovil dodatna pooblastila, omogočil poseganje v denarno socialno pomoč pri določenih večkratnih prekrškarjih in posegel v obravnavo manjših tatvin ter poškodovanj tuje lastnine.
Med najbolj odmevnimi določbami je bila možnost izvršbe na denarno socialno pomoč za posameznike z najmanj tremi neplačanimi prekrškovnimi terjatvami v obdobju dveh let.
Na terenu so se začele izvajati okrepljene skupne akcije policije in finančne uprave. Od konca oktobra 2025 do konca septembra 2026 so v jugovzhodni Sloveniji zarubili približno 80 vozil v ocenjeni vrednosti več kot 83.000 evrov. Še 28 dolžnikov je ob postopkih poravnalo skoraj 35.000 evrov obveznosti in se tako izognilo rubežu.
Toda medtem ko so lokalni predstavniki v prvih mesecih opažali pozitivne premike, je prišlo do pomembnega preobrata.
Ustavno sodišče zadržalo enega najbolj odmevnih ukrepov
V začetku aprila 2026 je ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje določbe, ki je omogočala izvršbe na denarno socialno pomoč zaradi neplačanih glob.
Ustavni sodniki so pri tem upoštevali nevarnost težko popravljivih posledic za socialno ogrožene posameznike. Odločitev ni pomenila razveljavitve celotnega zakona, temveč začasno ustavitev izvajanja konkretnega ukrepa do dokončne presoje njegove ustavnosti.
Prav to odločitev župani izpostavljajo kot pomemben trenutek, po katerem so začetni pozitivni učinki začeli izginjati.
Novomeški župan Gregor Macedoni opozarja, da so se v prvih mesecih po tragediji stvari začele spreminjati. Policije je bilo več, finančna uprava je bila dejavnejša, ukrepi pa so po njegovem mnenju imeli učinek.
Po zadržanju izvršb in zmanjšanju okrepljene policijske prisotnosti pa so se po njegovi oceni razmere vrnile v stare tirnice.
Ob tem opozarja, da brez resnih sprememb v socialni politiki in zaposlovanju trajnega izboljšanja ne bo mogoče doseči.
Župani opozarjajo, da kaznivih dejanj ni bistveno manj
Podobno stanje opisuje krški župan Janez Kerin. Po njegovih besedah so se razmere v Posavju po tragediji sprva nekoliko izboljšale, vendar izboljšanje ni trajalo.
Kot primer nadaljnjih težav izpostavlja poletne požige v okolici romskega naselja Kerinov Grm.
Še posebej kritičen je šentjernejski župan Jože Simončič. Šutarjev zakon ocenjuje kot prehiter in površinski poskus reševanja kompleksne problematike, saj po njegovem ni odpravil temeljnih vzrokov.
Opozarja tudi na spremembo zakonodaje, po kateri so bile določene tatvine in poškodovanja tuje stvari do vrednosti 500 evrov prekvalificirane iz kaznivih dejanj v prekrške.
Takšna sprememba lahko vpliva na statistične prikaze kriminalitete. Če se določeno ravnanje namesto kot kaznivo dejanje obravnava kot prekršek, to samo po sebi še ne pomeni, da je tovrstnih dogodkov manj.
Podatki policije za primerljivo obdobje celo kažejo 24,4-odstotno povečanje skupnega števila evidentiranih tatvin in 45,9-odstotno povečanje poškodovanj tuje stvari. Policija ob tem opozarja, da na statistiko vplivajo tudi spremenjena pravna obravnava dogodkov in pogostejše prijavljanje manjše škode. Zato številk ni mogoče neposredno razumeti kot enako velik porast dejanske kriminalitete.
Center za socialno delo: bistvenih premikov ni
Pomembno opozorilo prihaja tudi s Centra za socialno delo Dolenjska in Bela krajina.
Tam ocenjujejo, da leto dni po tragediji ni opaziti bistvenih sprememb pri vključevanju romskih otrok v izobraževalni sistem ali splošnem izboljšanju socialnega položaja romske skupnosti.
Prav redno obiskovanje šole, vključevanje v predšolsko vzgojo in zaposlovanje odraslih lokalni predstavniki že dolgo izpostavljajo kot ključne pogoje za dolgoročne spremembe.
Kaznovalni ukrepi lahko po njihovem prepričanju prinesejo kratkoročne rezultate, vendar brez izboljšanja socialnih razmer, izobraževanja in možnosti za zaposlitev ne morejo trajno odpraviti težav.
Predstavniki Romov vidijo drugačno sliko
Vendar se z ocenami županov ne strinjajo vsi.
Predstavnika romske skupnosti Zvonko Golobič in Zoran Grm menita, da so se varnostne razmere na nekaterih območjih izboljšale. Opozarjata tudi, da se del pripadnikov skupnosti zaradi povečane nestrpnosti in sovražnosti pogosteje zadržuje doma.
Poudarjata, da so strožji socialni ukrepi nekatere družine potisnili na rob preživetja in da odgovornosti za dejanje posameznika ni dopustno pripisovati celotni skupnosti.
Različne ocene tako razkrivajo tudi različno doživljanje varnosti. Medtem ko župani opozarjajo na ponavljajoče se incidente in občutek negotovosti med občani, predstavniki romske skupnosti izpostavljajo večjo socialno stisko in strah pred nestrpnostjo.
Leto dni po tragediji ostaja vprašanje, ali bo država izpolnila obljube
Ob prvi obletnici smrti Aleša Šutarja se znova odpira vprašanje, kaj je država v zadnjem letu dejansko dosegla.
Zakon je bil sprejet, nadzor se je okrepil, nekateri ukrepi so prinesli rezultate. Toda po ocenah županov so bili številni učinki kratkotrajni. Tudi pristojni center za socialno delo za zdaj ne opaža bistvenega napredka na področjih, ki so pomembna za dolgoročno izboljšanje razmer.
Sedanja vlada Janeza Janše je že napovedala spremembe zakonodaje, med drugim ponovno obravnavanje manjših tatvin kot kaznivih dejanj. Župani pa pričakujejo predvsem konkretne ukrepe, ki ne bodo ostali zgolj pri političnih obljubah.
Za družino Aleša Šutarja se je pred natanko letom dni življenje nepreklicno spremenilo. Njegova smrt je pretresla Slovenijo in sprožila eno najodmevnejših razprav o varnosti v zadnjih letih.
Leto pozneje ostaja vprašanje, ki so ga številni prebivalci Novega mesta zastavljali že na množičnem protestu: koliko se mora še zgoditi, preden bodo spremembe resnično trajne?
Pripravil: I.M.
Vir: www
