Levica bi delila javni denar: Prejemnikom socialne pomoči bi dali še dodatnih 200 evrov
Levica želi prejemnikom denarne socialne pomoči nameniti še dodatnih 200 evrov. Predlog, pod katerega se je kot prvopodpisana podpisala Asta Vrečko, naj bi najranljivejšim pomagal prebroditi draginjo. Toda ob napovedanem deljenju dodatnega javnega denarja se odpira neprijetno vprašanje: kdo bo pomagal tistim, ki vsak dan hodijo v službo, pa jim plača komaj zadostuje za preživetje?
Še 200 evrov iz državne blagajne
Poslanska skupina Levice je 29. septembra vložila predlog zakona, ki predvideva nov draginjski dodatek. Prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka bi po predlogu prejeli enkratno izplačilo v osnovni višini 200 evrov, dejanski znesek pa bi bil odvisen tudi od velikosti družine.
Enak osnovni dodatek je predviden za invalide, pomoč pa bi prejeli tudi upravičenci do otroškega dodatka. Za slednje predlog predvideva izplačila v treh mesecih.
In še ena podrobnost: denar bi bil nakazan samodejno, brez posebne vloge. Dodatek se ne bi upošteval pri uveljavljanju drugih socialnih pravic, prav tako bi bil zaščiten pred izvršbo.
Delavci plačujejo iste položnice. Zakaj takšne razlike?
Namen pomoči socialno ogroženim je razumljiv. Toda vprašanje je, ali je predlagani način razdeljevanja denarja dovolj pravičen do vseh, ki se spopadajo z draginjo.
Kaj pa delavec, ki vsak dan vstaja ob petih zjutraj, se vozi v proizvodnjo in za svoje delo prejema minimalno plačo? Ali samohranilec, ki ima zaradi nekoliko višjega prihodka omejen dostop do nekaterih socialnih pravic?
Elektrika, ogrevanje in hrana se dražijo tudi njim.
Res je, da so lahko do nekaterih dodatkov upravičeni tudi zaposleni z nizkimi dohodki. Toda ali predlog ustrezno upošteva gospodinjstva, ki le malo presegajo dohodkovne meje za pomoč?
Prav pri teh ljudeh lahko nastane občutek, da se delo in prizadevanje za samostojno preživetje ne izplačata dovolj.
Asta Vrečko želi hitro odločitev, račun pa ostaja odprt
V Levici opozarjajo, da so bile življenjske potrebščine septembra za 3,3 odstotka dražje kot leto prej, stroški stanovanj in energentov pa za 8,8 odstotka.
Zato zahtevajo hitro parlamentarno obravnavo, da bi zakon sprejeli že novembra.
Toda pred novim izplačevanjem dodatkov bi bilo smiselno jasno odgovoriti tudi na vprašanje, koliko bo ukrep stal državni proračun in ali bi bilo mogoče pomoč pravičneje usmeriti.
Javni denar namreč ni neomejen, vsako dodatno izplačilo pa mora imeti zagotovljeno financiranje.
Pomoč je potrebna, toda komu in po kakšnih merilih?
Nihče ne more zanikati, da številni prejemniki socialne pomoči živijo v resni stiski. Med njimi so bolni, invalidi, starejši in ljudje, ki zaradi različnih okoliščin ne morejo delati.
Toda socialna politika ne bi smela spregledati niti tistih, ki so zaposleni, a z zaslužkom komaj shajajo.
Predlog Levice za zdaj še ni sprejet, zato dodatnih 200 evrov ni zagotovljenih.
Ključno vprašanje pa ostaja: ali država z novimi dodatki rešuje draginjo ali zgolj začasno blaži njene posledice, medtem ko številni delavci še naprej računajo, ali jim bo plača zadoščala do konca meseca?
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X, www
