Madžarska po Orbanu vre: je Magyar ustvaril novo politično “pošast”?
Na Madžarskem se po padcu Viktorja Orbana dogaja eden največjih političnih preobratov v zadnjih letih. Péter Magyar obljublja obnovo pravne države, a njegovi prvi ukrepi že odpirajo neprijetno vprašanje: ali država res dobiva več demokracije – ali pa samo novo oblast, ki želi staro čim hitreje izbrisati?
Ko zmaga ni več samo zmaga, ampak začetek obračuna
Péter Magyar je na oblast prišel kot človek, ki naj bi Madžarsko vrnil v »normalno evropsko demokracijo«. Po dolgih letih Viktorja Orbana je del Evrope v njem videl svež zrak, Bruselj pa priložnost, da se ena najbolj uporniških članic Evropske unije znova približa evropskemu jedru. Toda prav tu se začne zaplet. Magyar ni prišel na oblast z majhno prednostjo, temveč z izjemno močno parlamentarno večino, ki mu omogoča zelo široke posege v zakonodajo in tudi v ustavo. To je lahko priložnost za popravilo sistema. Lahko pa je tudi skušnjava, ki hitro postane nevarna.
Zgodovina nas uči nekaj zelo preprostega: ko politik pride na oblast, ga ne presojamo več po lepih besedah, temveč po tem, kaj z močjo dejansko naredi. Magyar govori o obnovi demokracije, o vračanju zaupanja, o boju proti korupciji in o ponovni vzpostavitvi pravne države. Toda njegovi kritiki opozarjajo, da se pod temi velikimi besedami skriva precej ostrejši projekt – sistematičen razrez Orbanove dediščine, pri katerem se meja med reformo in političnim maščevanjem nevarno briše.
Vrata Orbanu so se zaprla – a po kakšni ceni?
Ena najbolj odmevnih potez nove oblasti je ustavna sprememba, ki omejuje mandat predsednika vlade na največ osem let. Na papirju se takšna omejitev sliši razumno. Mnoge demokracije poznajo omejitve mandatov, saj naj bi preprečevale predolgo kopičenje oblasti v rokah enega človeka. Toda madžarski primer ima ključen dodatek: sprememba učinkuje tako, da Viktorju Orbanu, ki je bil premier bistveno dlje od osmih let, v praksi zapira vrata za morebitno vrnitev na položaj predsednika vlade. Madžarski parlament je spremembo že potrdil, poroča Reuters.
Tu se pojavi politično eksplozivno vprašanje. Ali gre za splošno demokratično pravilo, ki bo veljalo za vse, ali za ustavno orožje, napisano z mislijo na enega samega človeka? Za Magyarjeve podpornike je to nujen rez s preteklostjo. Pravijo, da je Orban predolgo obvladoval državo, institucije in politični prostor. Za njegove nasprotnike pa je to nevaren precedens: če nova oblast sprejme pravilo, ki za nazaj izloči največjega političnega tekmeca, potem demokracija ni več samo igra pravil, ampak igra moči.
Reforme ali politično čiščenje institucij?
Še več vprašanj odpirajo načrti za posege v ključne državne institucije. Po poročanju Reutersa Magyarjeva oblast med drugim načrtuje odstranitev predsednika Tamása Sulyoka z ustavno spremembo in oblikovanje novega protikorupcijskega oziroma premoženjskega urada, ki naj bi se ukvarjal z domnevno nezakonito pridobljenim premoženjem ljudi, povezanih s prejšnjo oblastjo.
Vsak ukrep posebej se lahko predstavi kot popravek sistema. Če so bile institucije res politično ugrabljene, jih je treba osvoboditi. Če je javni denar izginjal v zasebne žepe, ga je treba poiskati. Če so bili položaji zasedeni po strankarski lojalnosti, je treba vzpostaviti odgovornost. Toda ko se ti ukrepi zgodijo hitro, široko in skoraj izključno proti ljudem ene politične strani, nastane nelagodje. Takrat se državljan upravičeno vpraša: ali nova oblast res gradi neodvisne institucije, ali pa le menja njihove gospodarje?
Pravna država se ne meri po tem, ali kaznuje politično nepriljubljene ljudi. Meri se po tem, ali tudi do nasprotnikov uporablja enaka, predvidljiva in poštena pravila. Če se institucije čistijo zato, ker so delovale nezakonito, je to reforma. Če se čistijo zato, ker so jih imenovali »oni«, je to obračun.
Bruselj vidi priložnost, kritiki pa dvojna merila
Magyarjeva zmaga je bila v evropskih prestolnicah sprejeta skoraj z olajšanjem. Orban je bil leta trn v peti Evropske unije: spori zaradi pravne države, zamrznjena evropska sredstva, konflikti glede migracij, Ukrajine in vprašanja nacionalne suverenosti. Magyar pa nastopa precej bolj spravljivo do Bruslja. Napoveduje dogovor z Evropsko komisijo, protikorupcijske ukrepe, več preglednosti in obnovo zaupanja med Madžarsko in evropskimi institucijami.
Toda prav zato kritiki govorijo o dvojnih merilih. Ko je Orban spreminjal ustavo, kadroval po institucijah in gradil sistem po svoji meri, je Evropa opozarjala na razgradnjo demokracije. Ko zdaj Magyar z veliko parlamentarno večino posega v temeljna pravila igre, je ton precej bolj miren. Seveda obstaja razlika: Magyar trdi, da popravlja sistem, ki ga je Orban zgradil zase. Toda nevarnost ostaja ista. Tudi najlepše besede o pravni državi postanejo prazne, če oblast pri tem uporablja metode, ki jih je nekoč očitala prejšnji oblasti.
Magyar ni klasični liberalec, temveč spreten politični igralec
Pri Magyarju je zanimivo tudi to, da ni preprosto liberalni obraz nove Madžarske. Tisza se predstavlja kot konservativna in proevropska sila, Magyar pa skuša nagovarjati zelo različno občinstvo: nekdanje razočarane volivce Fidesza, liberalnejše nasprotnike Orbana, mlajše volivce in tiste, ki so se naveličali dolgega obdobja ene politične garniture. Le Monde ga je opisal kot konservativnega in proevropskega politika, ki kljub kritiki Orbana ohranja del nacionalne retorike, tudi pri občutljivih temah, kot so migracije.
To pomeni, da Magyar ni zgolj »anti-Orban«. Bolj je politik, ki je razumel, da lahko del Orbanovega političnega jezika ohrani, hkrati pa Bruslju ponudi tisto, kar si ta najbolj želi: manj konfliktno Madžarsko, več sodelovanja in pot do odmrznitve evropskega denarja. V tem je njegova moč, a tudi nevarnost. Ker če se politik uspe hkrati prodajati kot nacionalni konservativec doma in kot proevropski reformator v tujini, lahko zelo dolgo igra na več strani hkrati.
Največji preizkus šele prihaja
Madžarska je danes pred občutljivim trenutkom. Po dolgi dobi Orbana je želja po spremembi razumljiva. Mnogi Madžari so hoteli drugačno oblast, manj klientelizma, več preglednosti in manj političnega pritiska na institucije. A nevarno je, če se obnova demokracije spremeni v logiko: zdaj smo mi na vrsti. Takrat pravna država ni več načelo, ampak orožje. In orožje, ki ga danes usmeriš proti nasprotniku, lahko jutri nekdo drug usmeri proti tebi.
Magyar zato ne bo presojan po tem, ali bo odstranil Orbanovo dediščino. Presojan bo po tem, ali bo znal ustvariti sistem, v katerem bo tudi njegov politični nasprotnik lahko preživel brez strahu pred izbrisom. To je resnični test demokracije. Če se pod imenom reform rodi nova politična pošast, bo Madžarska morda res zamenjala oblast. Ne bo pa nujno dobila svobode.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, Omrežje X
