Manj je več, Nemčija uvaja štiridnevni delovni teden
V Nemčiji se pripravljajo na preizkusno uvedbo štiridnevnega delovnega tedna, ki bo začel veljati 1. februarja. Ta eksperiment bo vključeval več podjetij, kjer bodo zaposleni obdržali polno plačo, kljub temu da bodo delali en dan manj na teden. Cilj šestmesečnega programa je preveriti, ali bi krajši delovni teden lahko pripomogel k boljšemu zdravju in zadovoljstvu zaposlenih ter hkrati povečal njihovo produktivnost.
Sören Fricke, soustanovitelj podjetja za organizacijo dogodkov Solidsense, ki sodeluje v pilotnem projektu, je prepričan, da investicije v “nove načine dela” prinašajo koristi, saj izboljšujejo dobro počutje in motivacijo zaposlenih, kar posledično povečuje njihovo učinkovitost. Verjame, da štiridnevni delovni teden na dolgi rok ne bo prinesel dodatnih stroškov.
To inovativno iniciativo podpira več kot 45 nemških podjetij, ki se soočajo s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile in pritiski, da zapolnijo svoje vrste. Poleg tega so delavci v različnih panogah zaradi visoke inflacije in izkušenj, zahtevali višje plače in večjo fleksibilnost.
Nemški trg dela se sooča z več izzivi, med drugim z napovedjo, da bo do leta 2035 iz delovne sile izstopilo več kot 7 milijonov ljudi, kar bo posledica nizke rodnosti in nezadostne stopnje priseljevanja. Podjetja, kot sta SAP SE in Vonovia SE, so že sprejela ukrepe za spopadanje s pomanjkanjem delovne sile, kot je opustitev zahteve po univerzitetni diplomi pri kandidatih za zaposlitev.
Henning Roeper, direktor podjetja Eurolam, ki izdeluje okna in prav tako sodeluje v programu, poudarja, da morajo podjetja postati bolj moderna in prilagodljiva, sicer bodo ostala brez delovne sile.
Glede na študijo podjetja Gallup so nezadovoljni delavci globalnemu gospodarstvu lani povzročili izgubo v višini 8,1 bilijona evrov, kar predstavlja 9% svetovnega bruto domačega proizvoda. Pričakuje se, da bodo v času eksperimenta zaposleni ob enakem plačilu delali manj ur, a bo njihova produktivnost ostala enaka ali celo narasla. Poleg tega naj bi podjetja imela koristi tudi zaradi zmanjšanja stroškov, povezanih z odsotnostjo zaradi stresa, bolezni in izgorelosti.
Zagovorniki štiridnevnega delovnega tedna trdijo, da bi lahko ta pristop privabil neizkoriščene delovne sile na nemški trg dela, ki ima eno najvišjih stopenj dela s krajšim delovnim časom v EU, zlasti med ženskami. Kljub temu pa nekateri ekonomisti in politiki, kot je finančni minister Christian Lindner, opozarjajo, da bi takšna sprememba lahko ogrozila gospodarsko rast in blaginjo Nemčije.
Prejšnji eksperimenti v ZDA in Kanadi pa kažejo, da so izboljšave možne, saj so zaposleni poročali o izboljšanju fizičnega in duševnega zdravja, medtem ko je izgorelost upadla. Po študijah nobeno od sodelujočih podjetij ni načrtovalo vrnitve na petdnevni delovni teden.
Jan Bühren, soustanovitelj berlinskega svetovalnega podjetja Intraprenör, ki sodeluje pri pilotnem programu z organizacijo 4 Day Week Global, poudarja, da je za doseganje teh koristi potrebna fleksibilnost in kreativnost v podjetjih. Bühren pravi, da štiridnevni delovni teden ni primeren za vsakogar in vsako podjetje, vendar je pomembno ugotoviti, kje lahko ta sistem deluje in kje ne.
Pripravil: NaDlani.si, foto: Canva
