Manj mrtvih na cestah, a več hudih poškodb – kaj gre narobe?

20. mar. 2025, ob 12.07
Posodobljeno pred 2 mesecema
159
180 SEK

BRUSELJ – Varnost na evropskih cestah se izboljšuje, a počasi. Evropska komisija je 18. marca 2025 objavila najnovejše podatke o smrtnih žrtvah v cestnem prometu za leto 2024 – in sporočila, da se je število smrtnih žrtev v prometu v EU zmanjšalo za 3 odstotke v primerjavi z letom 2023. To pomeni, da je lani v prometnih nesrečah umrlo okoli 20.000 ljudi.

Na prvi pogled spodbudno. A ali gre res za preboj? Komisija opozarja: napredek ostaja prepočasen. EU si je namreč zadala ambiciozen cilj – do leta 2030 prepoloviti število smrtnih žrtev na cestah. In glede na trenutno hitrost izboljšav? Cilj je daleč od dosegljivega.

Statistika razkriva še eno pomembno dejstvo – na vsako smrtno žrtev v prometu pride pet hudo poškodovanih oseb. To pomeni, da se vsako leto na evropskih cestah zgodi okoli 100.000 hudih poškodb. In številke niso zgolj hladna statistika. Vsaka številka pomeni življenje – osebo, družino, skupnost.

Razlike med državami: Kdo napreduje, kdo zaostaja?

Čeprav EU beleži 3-odstotni upad, je slika po posameznih državah raznolika. Nekatere so naredile napredek, druge pa celo poslabšale stanje. V Grčiji, Španiji, Franciji in Italiji se je število smrtnih žrtev v zadnjih petih letih zmanjšalo – a ne dovolj hitro. Na Irskem in v Estoniji pa je število umrlih v prometnih nesrečah celo naraslo.

Kdo si sploh lahko privošči svoj bazen?
Ste si kdaj predstavljali, kako bi bilo, če bi lahko po napornem dnevu stopili na svojo teraso in se osvežili v kristalno čistem bazenu? Lasten bazen ni več privilegij le redkih – danes je to do

Med tistimi, ki so na dobri poti k uresničitvi cilja, so Slovenija, Belgija, Bolgarija, Danska, Litva in Poljska. Posebej izstopa Romunija, ki je od leta 2019 uspela zmanjšati smrtnost v prometu za 21 % – vendar ima kljub temu še vedno najvišjo stopnjo smrtnosti v EU.

Najbolj varne ceste? Švedska (20 smrti na milijon prebivalcev) in Danska (24/milijon). Na drugi strani lestvice sta Bolgarija (74/milijon) in Romunija (77/milijon) – državi, kjer so ceste še vedno med najbolj smrtonosnimi v Evropi.

Kje je Slovenija? Na osmem mestu. Z 32 mrtvimi na milijon prebivalcev smo pod povprečjem EU (44/milijon), vendar še daleč od skandinavskih držav.

Varnost na cestah VIR AVP RS

Slovenija: Najnižje število smrtnih žrtev doslej

Leta 2024 je v Sloveniji v prometnih nesrečah umrlo 68 ljudi – 18 % manj kot v letu 2023. To je najmanj doslej, odkar se vodi statistika.

A ni vse rožnato. Direktorica Javne agencije RS za varnost prometa mag. Simona Felser opozarja: „To je velik uspeh pri prizadevanjih za varnost na naših cestah, a hkrati skrb vzbuja porast hudo poškodovanih za 12 % glede na leto prej.“ (gov.si).

Kaj to pomeni? Manj žrtev, a več hudih poškodb – kar kaže na potrebo po izboljšanju preventivnih ukrepov in varnostne infrastrukture.

Kdo je najbolj ogrožen?

Podatki EU za leto 2023 razkrivajo, da so ceste izven naselja najnevarnejše – tam se zgodi kar 52 % vseh smrtnih nesreč. Sledijo mestne ceste (38 %) in avtoceste (9 %).

Kdo so žrtve?

  • 77 % smrtnih žrtev so moški.
  • Starejši od 65 let predstavljajo kar 31 % vseh smrtnih žrtev.
  • Mladi (18–24 let)? 12 % vseh smrtnih žrtev.

In vozila? 44 % smrtnih žrtev so vozniki ali potniki v avtomobilih.

  • 20 % motoristi in mopedisti.
  • 18 % pešci.
  • 10 % kolesarji.

Še nekaj: v mestih so ranljivi udeleženci (pešci, kolesarji, motoristi, uporabniki električnih skirojev) vpleteni v skoraj 70 % vseh smrtnih nesreč.

Evropska strategija: “Vizija nič” – utopija ali realnost?

Evropska komisija hoče doseči “Vizijo nič” – torej nič smrtnih žrtev v prometu do leta 2050. Ambiciozno? Zelo. Realno? Za zdaj ne kaže tako.

Kaj pa do leta 2030? Cilj je prepoloviti število smrtnih žrtev. Za to so predlagani ukrepi, kot so:

  • Posodobitev vozniških dovoljenj.
  • Strožja pravila za kaznovanje prekrškarjev v tujini.
  • Boljši tehnični pregledi za vozila.

Toda – bodo te spremembe dovolj? Strokovnjaki dvomijo. Pravi izziv ni zgolj zakonodaja, ampak sprememba obnašanja voznikov.

Kaj lahko storimo sami?

Prometna varnost ni le odgovornost oblasti. Vsak posameznik lahko prispeva k varnejšim cestam:

Odkrili smo skrivnost uspešnih podjetij: Ta poteza bo podvojila produktivnost vseh zaposlenih!
V sodobnem delovnem okolju, kjer večino časa preživimo sede, se vedno več ljudi sooča z zdravstvenimi težavami, kot so bolečine v hrbtu, vratu in zapestjih. Dolgotrajno sedenje zmanjšuje konce
  • Dosledna uporaba varnostnega pasu.
  • Manj uporabe mobilnega telefona med vožnjo.
  • Spoštovanje omejitev hitrosti.
  • Več ozaveščanja o nevarnostih alkohola in drog v prometu.

Vsaka smrt na cesti je preveč. Ali lahko Slovenija postane naslednja Švedska? Trenutno smo na dobri poti – a še veliko dela nas čaka.

Vir:

  • Evropska komisija (EC)
  • Vlada Republike Slovenije (gov.si)
  • Javna agencija RS za varnost prometa

Pripravil: N. Z.

159
180 SEK