• 18.48C Novo mesto
  • 00:20
  • Pet, 10.07.2020

Med korono z zelenjavo oskrbeli številne Dolenjce

Obiskali smo Kmetijo Medle, sprejela nas je 30-letna mlada kmetica prevzemnica Nataša Medle Rumpret, ki je ostala na kmetiji svojih staršev.

NOVO MESTO – Streljaj od Novega mesta se nahaja vas Sela pri Ratežu, kjer že pet rodov piše zgodba Kmetije Medle. Obiskali smo jih prejšnji teden, sprejela nas je 30-letna mlada kmetica prevzemnica Nataša Medle Rumpret, ki je ostala na kmetiji svojih staršev, prijela za delo ter piše s svojimi starši in zaposlenimi uspešno zgodbo. Pa ni vedno lahko, delati, garati je treba. Da kaj imajo. A se dela ne bojijo, pridni in marljivi so. Imajo kaj pokazati. Na kmetiji Medle se spomladi ukvarjajo s pridelavo sadik zelenjave, balkonskega cvetja, trajnic, enoletnic in začimb. Nudijo vam domače sočne jagode in maline. Tekom poletja pa lahko pri njih kupite zelenjavo, v jeseni pa zelje in repo za ribanje, jabolka ter kislo zelje in kislo repo. Pa še kaj bi se našlo. 

Kdaj se je začelo?
»Pred 30 leti je prišlo počasi do strateške preusmeritve od živinorejske kmetije v zelenjadarsko. Sprva smo gojili solato in zelje, potem smo postopamo razširili nabor in ponudbo. Danes nimamo več živali za prodajo, le za svoje lastne potrebe nekaj ovc, kokoši za jajca in konja.«

»Spomladi nudimo vse zelenjave sadike. Pred desetimi leti smo dodali v našo bogato ponudbo še cvetje in trajnice.«

Dejansko je šlo za pametno potezo, ki vam danes daje kruh.
»Mama je delala v mesnici in ji je bilo jasno, da je svetla prihodnost v proizvodnji zelenjave. Pred desetimi leti smo dodali še balkonsko cvetje. Z jasno željo, da stranki na enem mestu ponudimo čim več.«

Pazite, kako in kaj delate?
»Zagotovo. V primeru tržnih presežkov zelenjavo vlagamo na več različnih načinov. Tako strankam popestrimo izbor z vložninami in marmeladami tudi v zimskem času.«

Kako je s ponudbo?
»Imamo predvsem svežo zelenjavo. Danes pobiramo svoj paradižnik in papriko, marca smo sadili, pri pridelku pa se pozna, da imamo lesno ogrevanje na sekance. Tudi zato se sezona potegne tja do januarja. Predvsem zahvaljujoč temu ogrevanju pa je sveža zelenjava na voljo celo koledarsko leto.«

Zemlje imate precej.
»Večinoma je naše, nekaj je v najemu. En hektar je pokrite z rastlinjaki.«

»V naši pridelavi se poslužujemo različnih bioloških zaščit in čmrljev za opraševanje. Vse okopavamo ročno. Naša kmetija je že vrsto let vodena pod integrirano pridelavo, kar pomeni, da je pridelek nadzorovan od semena do krožnika po vseh predpisih. Trudimo se, da smo naravi prijazni.«

Kako ste preživeli korono?

»Moram poudariti, da je bil precejšen naval strank, povpraševanje se je povečalo. Zdajle je promet že malce upadel. Kar pa je tudi logično. Vsak je pri sebi nekaj sejal oz. sadil, zato zdaj porablja tisto, kar je pridelal. To razumem, pa tudi sama tako razmišljam, da naprej porabim, kar imam, potem kupim. Sicer pa smo se v korona krizi prilagodili situaciji. Nekaj imamo že stalnih strank, s katerimi smo ustvarili osebni odnos, veseli pa smo vsake nove stranke, ki nas obišče.«

To pomeni?
»Našo zelenjavo so odkupovali le v KZ Trebnje. Zavodi in gostilne, kamor vozimo naše pridelke, so bili zaprti, zato smo se prilagodili in se povsem posvetili maloprodaji. Stranke smo sprejemali na kmetiji, pazili, da smo spuščali po enega v prodajalno in sproti razkuževali. Vmes smo začeli izdelovati zabojčke, pobirali smo naročila strank, jim pripravljali pakete, zelenjavo pa smo tudi razvažali. Dejansko se prilagodiš sistemu, da preživiš. Vmes smo uredili tudi možnost plačevanje s kartico.«

Ste pripravljeni na nova povpraševanja, na morebitni 2. val koronavirusa?
»Da, tudi na to smo se že začeli pripravljati. Več smo sejali, da bo jeseni vse na voljo. Težko pa je časovno predvideti, kdaj se bo to zgodilo in lahko je ves trud tudi zaman. To so sveže stvari, ki ne stojijo, ki se lahko pokvarijo.«

Ste gonilna sila uspešne zgodbe.
»Sprva je bilo mišljeno, da doma ostane brat, a je življenje tako naneslo, da sem jaz. Končala sem študij agronomije, magistrirala sem iz hortikulture, zdaj sem mlada prevzemnica.«

Kako izgleda delovni dan na vaši kmetiji?
»V teh dneh začenjamo ob štirih zjutraj, končamo pozno zvečer.«

Kdaj izprežete in malce zadihate ter naberete novih moči?
»V nedeljo popoldan po kosilu. Praviloma v nedeljo zjutraj naberemo zelenjavo in naložimo robo.«

Kaj se v teh dneh dogaja na kmetiji?
»Sadi, pobira, okopava. Dela ne zmanjka. Še nekaj zelja smo posejali. Precej je mokro, pa bi morali okopavati. Pobiramo pa paradižnik, kumare, solato, česen, čebulo, papriko, krompir, stročji fižol, korenje, cvetačo, brokoli, bučke, zelje, blitvo, por …«

Prodajate tudi na tujem?

»Za zdaj le v Sloveniji. Sicer pa je pri nas moč kupiti svežo zelenjavo v naši prodajalni na kmetiji, kamor lahko pridete po en kos ali pa po 10 kilogramov. Kolikor pač kdo želi.«

Prej ste omenili sekance in ogrevanje.
»To je investicija, ki je stara pet let. Zakaj sekanci? Ker imamo svoj gozd. Svoj čas smo imeli vedno težave z ogrevanjem, saj smo porabili veliko kurilnega olja. Pred petimi leti smo kandidirali za evropska sredstva in uspeli!«

Ena investicija je za vami, nova pa pred vami.
»Lani smo postavili sedem novih fiksnih stabilnih rastlinjakov, ki so ogrevani na prej opisan način. Prilagajamo se tudi na podnebne spremembe. Zato smo naredili tudi vodni zalogovnik, kjer hranimo po 900 kubičnih metrov deževnice.«

Ste prej koristili vodo iz bližnjega potoka?
»Smo, za to imamo dovoljenje. A se je izkazalo, da nam ta voda dela tudi škodo. Po navadi smo z njo spomladi zalivali mlade sadike. Po neurjih pa se je v potok steklo vse, z nalivi so prišle bakterije. Ker smo zalivali mlade sadike in rože, se je razvila plesen. Nje pa smo se lotili s škropivom. Odkar imamo zalogovnik, teh težav ni!«

Kako naprej?
»Urejamo dokumentacijo, da prihodnje leto postavimo nekaj rastlinjakov.«

Prej ste omenjali čmrlje, ki so postali del vaše naravne zgodbe.
»Potrebujemo jih za opraševanje jagod in paradižnika. Je pa res, da je treba s čmrlji znati.«

Če ste malce bolj konkretni?
»Pri nas jih imam po 60 v enem rastlinjaku. Ko jih prvič pripelješ, je smotrno, da malce omejiš, da se lahko orientirajo v prostoru. Najbolj so dejavni med 12. in 14. uro. Poskrbeti je treba, da imajo dovolj vode. A ne v skledi. Če jo pijejo direktno, lahko padejo v vodo, ker so težki, utonejo. Zato je bolj pametno, da imajo vlažno gobo, od koder srkajo vodo. Nujno rabijo streho, da jih sonce ne opeče.«

Ni skrivnost, da pazite, da je vaša hrana zdrava, predvsem pa pridelana v skladu z naravo.
»Da bi šli še bližje k temu, bi rada dodala na kmetijo še panj čebel. Pa ne toliko zaradi medu, ki bi ga sicer imeli in predelali, ampak bolj za to, da bi tudi čebele opravile svoj del pri opraševanju.«

Na tem koncu in tja naprej proti Podbočju je precej kmetij, nastopate skupaj, si pomagate?
»Sodelovanje s kmetijami iz Podbočja in okolice je zgledno. Izmenjujemo si izkušnje, si pomagamo. Te kmetje iz Podbočja v meni ne vidijo konkurence. Tukaj okoli nas je malo drugače. A vsak se bori zase, vsakomur pa želim le najboljše!«


Kakšne stranke smo?
»Tisti, ki so stalno pri nas, so tako ali tako seznanjeni z našo pridelavo. Za vse stranke, nove in obstoječe, pa pripravljamo vsako pomlad tudi Dan zelenjave, ko odpremo naša vrata in si lahko vsi ogledajo naše nasade in rastlinjake. Letos je zaradi korone to odpadlo. Na ta dan pa strankam pripravimo različne jedi, predvsem pa zelenjavne. Naša želja je, da stranke seznanimo, da lahko tudi iz zelenjave pripravijo okusne jedi.«

Je država dovolj prijazna do vas kmetov?
»Povečali so kvote, ki predpisujejo, da morajo javni zavodi povečati odstotek odkupa lokalno pridelane hrane. Sicer pa menim, da imamo kmetje na splošno v družbi manjvreden status. Nekateri so nas odkrili šele v času korone. Pa se s tem ne obremenjujem. Ponosna sem na to, kar delamo.«

Kaj vas sprošča?
»Delo! Uživam med rastlinjaki in med rožicami. Predvsem pa sem najbolj srečna, ko vidim zadovoljno stranko. To šteje!«

Nataša pove, da se nenehno izobražuje in izmenjuje izkušnje. Odkrito se spogleduje z biodinamiko, a se je bo lotila, ko bo povsem podkovana na vseh ravneh in koncih. Perfekcionistka, ki se zaveda, da je za njene stranke dobro le najboljše. Zato se s svojo ekipo odkrito trudi vsak dan. Znova in znova! Razlog več, da jih obiščete v Selu pri Ratežu. Veseli vas bodo. Pa točno boste vedeli, da v lonec dajete nekaj dobrega, domačega. To pa danes šteje. Vsak dan bolj.

Pripravil: Nadlani.si