»Neumno, škodoželjno in nesramno!« Nika Kovač in Inštitut 8. marec pod silovitim udarom gospodarstvenikov
Inštitut 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač, se je znašel pod plazom ostrih očitkov slovenskih delodajalskih organizacij. Kar pet jih je javno zavrnilo opozorila nevladnikov glede novega zakona in jim očitalo zavajanje javnosti. Spor se je zaostril tik pred decembrskim referendumom.
Inštitutu 8. marec očitajo zavajanje Slovencev
Opozorila Inštituta 8. marec glede Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so sprožila oster odziv slovenskega gospodarstva. Pet reprezentativnih delodajalskih organizacij je stopilo skupaj in javno zavrnilo trditve nevladnikov, da bi zakon lahko ogrozil varnost zaposlenih pri delu.
V skupnem odzivu so predstavniki gospodarstva Inštitutu 8. marec očitali širjenje zavajajočih informacij in ustvarjanje umetnega konflikta med delavci in delodajalci.
Na navedbe so se odzvale Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS).
»Neumno, škodoželjno in nesramno«
Posebej oster je bil Bogdan Oblak iz OZS, ki je zavrnil očitke, da si podjetniki prizadevajo za znižanje standardov varnosti zaposlenih.
»Zato je res neumno, škodoželjno in nesramno govoriti, da to delamo zanalašč – zato da bi se izognili plačevanju in znižali standarde varstva pri delu,« je dejal.
Njegove besede so bile odgovor na opozorila nevladnikov, ki so na novinarski konferenci Inštituta 8. marec izrazili zaskrbljenost zaradi predvidenega omejevanja regresne odgovornosti delodajalcev.

Kaj Inštitutu 8. marec najbolj očitajo?
Predstavniki gospodarstva vztrajajo, da zakon zaposlenim ne odvzema pravice do zdravljenja ali odškodnine. Po njihovem pojasnilu spreminja predvsem razmerje med delodajalci in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Generalni direktor OZS Danijel Lamperger opozarja, da lahko podjetja že zaradi manjše malomarnosti prejmejo regresne zahtevke v višini 100.000 evrov ali več. Takšne obremenitve lahko po njegovih navedbah ogrozijo obstoj manjših podjetij.
Inštitut 8. marec in sodelujoči nevladniki medtem opozarjajo, da bi zmanjšanje finančne odgovornosti podjetij lahko oslabilo spodbude za zagotavljanje varnega delovnega okolja.
Nika Kovač in Inštitut 8. marec pred referendumskim obračunom
Spor je zdaj postal pomemben del razprave pred referendumom, ki bo 6. decembra 2026. Delodajalske organizacije zakon podpirajo, medtem ko Inštitut 8. marec opozarja na njegove možne negativne posledice.
V središču ostaja vprašanje, ali nova ureditev zgolj zmanjšuje nesorazmerna finančna tveganja podjetnikov ali bi lahko vplivala tudi na dejansko varnost zaposlenih.
Jasno pa je, da se je razprava med Inštitutom 8. marec in gospodarstveniki močno zaostrila. Do referenduma bo prav vprašanje odgovornosti delodajalcev očitno ena osrednjih točk spora.