Meja presežena, Drevešku dosmrtna kazen kot odgovor na brutalni trojni umor
Slovenija beleži prelomni dogodek, saj je Vrhovno sodišče izreklo prvo dosmrtno zaporno kazen v zgodovini.
Silvo Drevenšek, obtožen trojnega umora v Gerečji vasi, bo preostanek svojega življenja preživel za rešetkami. Ta odločitev predstavlja odmeven korak v pravosodnem sistemu, ki odraža strog odziv na najtežje zločine proti človečnosti.
Drevenšek je bil obtožen, da je v decembru 2020 s kuhinjskim nožem izvršil grozljiva dejanja, ko je umoril svojo bivšo zunajzakonsko partnerico ter njene starše, pri čemer so bili umori izvedeni z izjemno brutalnostjo in pred očmi njegovega takrat komaj 4 letnega sina. Ptujsko okrožno sodišče je najprej izreklo kazen 30 let zapora, ki pa je bila ob pritožbi državne tožilke na Vrhovnem sodišču spremenjena v dosmrtno zaporno kazen.
Slika je simbolična.
Pri svoji odločitvi so sodniki Vrhovnega sodišča upoštevali tudi Drevenškovo neprimerno vedenje, zlorabo alkohola in grožnje žrtvam pred izvršitvijo zločinov. Prav tako je bilo ključno dejstvo, da obtoženec ni pokazal nikakršnega obžalovanja za svoja dejanja in da obstaja resnična nevarnost, da bi lahko takšna dejanja ponovil.
Z izrekom dosmrtne kazni želi sodišče poslati jasno sporočilo o nedopustnosti takšnih kaznivih dejanj in o potrebi po varovanju temeljnih vrednot družbe, kot so pravica do življenja in varnost ljudi.
Poleg tega sodišče s tem poudarja pomen generalne in specialne prevencije ter potrebo po ustreznem odzivu pravosodnega sistema na kršitve osnovnih človekovih pravic.
Primer Drevenšek ne samo da zaznamuje prvo uporabo dosmrtne zaporne kazni v Sloveniji od njene uzakonitve leta 2008, ampak odpira tudi razpravo o učinkovitosti in moralnih vidikih najstrožjih kazenskih sankcij v sodobnem pravosodju. Ob tem, ko se Slovenija sooča s svojim prvim primerom dosmrtne kazni, ostaja vprašanje, kako bo to vplivalo na prihodnje odločitve in eguliranje pravičnosti v družbi.
Pripravil: NaDlani.si, foto: Canva
