
Minimalna plača samo 27 evrov višja? Je to res vse, kar si slovenski delavec zasluži?
Minister Luka Mesec je sprejel odločitev, ki je že sprožila burne razprave. Minimalna plača za leto 2025 bo znašala 1.277,72 evra bruto, kar predstavlja le 1,9-odstotno povišanje. Ta znesek sledi decembrski medletni inflaciji in predstavlja zgolj zakonski minimum. A čeprav so delodajalci to povišanje pozdravili kot »smiselno« in »gospodarsko vzdržno«, so sindikati glasno izrazili svoje nestrinjanje – njihov predlog je bil, da se minimalna plača zviša za 3,5 odstotka.
Kdo ima prav in zakaj?
Delodajalci, ki že dolgo opozarjajo na težave s produktivnostjo in stroški dela v Sloveniji, so od vsega začetka zagovarjali najnižjo možno valorizacijo. »Minimalna plača se je v zadnjih petih letih povečala za več kot 40 odstotkov. To nas je postavilo v sam vrh Evropske unije po višini minimalne plače glede na povprečje,« je poudaril Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije. Po njegovih besedah bi višji dvig, kot je trenutno določen, lahko ogrozil številna manjša podjetja, zlasti tista v storitvenem sektorju. Primerjal je Slovenijo z državami, kjer minimalna plača ne dosega tega razmerja in kjer imajo podjetja večjo fleksibilnost.
Na drugi strani pa sindikati svarijo pred dolgoročnimi posledicami stagnacije. Jakob Počivavšek iz sindikata Pergam je dejal: »Imamo rekordno nizko stopnjo brezposelnosti, hkrati pa visoko zaposlenost in rastočo neto dodano vrednost. Zakaj se torej minimalna plača ne sme prilagoditi v korist delavcev?« Poudaril je, da bi Slovenija lahko padla pod prag, ki ga določa direktiva EU – razmerje med minimalno in povprečno plačo, ki mora biti vsaj 50-odstotno. Ali bo ta kriterij v prihodnje dosežen? To je vprašanje, ki že zdaj deli javnost.
Kakšen bo učinek za delavce?
Na ministrstvu za delo so izračunali, da bo neto znesek prejemnikov minimalne plače zaradi dviga uskladitve višji za 11 evrov, dodatnih 16 evrov pa bodo prinesle spremembe v dohodninskih razredih. Skupno to pomeni približno 27 evrov več na mesec. Za nekoga, ki mora vsak mesec pretehtati, ali bo plačal položnico za elektriko ali kupil hrano za otroke, to ni bistvena razlika.

Če pogledamo širše, Slovenija še vedno ostaja med državami z relativno visoko minimalno plačo. Vendar pa lokalni sindikati opozarjajo, da v resnici znesek ni dovolj, da bi pokril rast življenjskih stroškov. Inštitut za ekonomske raziskave je leta 2022 ocenil minimalne življenjske stroške na 670 evrov na mesec. Čeprav zakon določa, da mora minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati to mejo, so sindikati mnenja, da trenutna vrednost ne odraža resničnega stanja na terenu.
Ali smo zgrešili bistvo?
Poleg tega se pojavlja vprašanje – zakaj se ne pogovarjamo o razmerjih med sektorji? Luka Mesec je v svoji izjavi izpostavil, da je treba v prihodnje vzpostaviti pravilo »enka je minimalka« – nobena osnovna plača, ne glede na sektor, ne sme biti nižja od minimalne. Toda ali je ta cilj dosegljiv? V javnem sektorju je bilo oktobra 2024 kar 27.789 zaposlenih, katerih plače so bile na ravni minimalne ali celo pod njo. Številni zaposleni v zasebnem sektorju pa sploh ne želijo razkriti svojih prejemkov – bojijo se, da bi izgubili delo.
Če pogledamo zgodovino usklajevanja minimalnih plač, se zdi, da Slovenija vedno stopa po tankem ledu – na eni strani gospodarska stabilnost, na drugi pa socialna pravičnost. Letos so, kot kaže, tehtnico nagnili v prid delodajalcem. A kakšno sporočilo s tem pošiljajo zaposlenim?
Kaj nas čaka v prihodnje?
Do 30. septembra 2025 bo pripravljen nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki bi lahko postavil nove okvire za razprave o višini minimalne plače. Minister Luka Mesec obljublja, da bo razprava temeljita, a ali bo to dovolj, da bi presegli trenutna nesoglasja?
Eno je jasno – letošnja odločitev ne bo ostala brez posledic. Sindikati že napovedujejo, da se bodo borili za več, medtem ko delodajalci svarijo pred prehitrimi spremembami. Slovenija pa, kot pogosto, ostaja razpeta med pričakovanji in realnostjo.
Napisal: E. K.
Vir: Delo, Freepik