• 29.06C Novo mesto
  • 16:32
  • Ned, 18.08.2019

Mirna – vsak najde nekaj zase

Občina Mirna izletnike vabi k obisku gradu Speča lepotica, pa na ribolov, pohodništvo in trim stezo …, ne nazadnje si lahko obiskovalci privoščijo tudi kaj okusnega.

MIRNA – Občina Mirna leži v jugozahodnem delu Mirnske doline, v Mirnsko-Mokronoški kotlini in Vejarski kotanji ter na vzpetem svetu Mirnskega gričevja in Debenškega hribovja. Reka Mirna, po kateri se imenujeta kraj in dolina, se v starih listinah prvič omenja leta 1028, grad na vzpetini leta 1250, samo naselje leta 1180, župnija pa je bila ustanovljena leta 1862.

Naselje Mirna, prometno križišče na zahodnem robu dna Mirnske doline, ob sotočju reke Mirne ter potokov Zabrščice in Vejarja, je upravno in administrativno središče leta 2011 ustanovljene Občine Mirna. Kraj nima pravega centra, tako na Mirni kot v okolici pa lahko skoraj vsak najde nekaj zase.

Trimmigo
V zadnjem letu je najbolj priljubljena točka Mirnčanov in drugih trim steza Mirna–Gorenja vas Trimmigo. V idiličnem okolju se ob potoku Vejarju od ribnika pod gradom Mirna, znanem tudi kot Speča lepotica, in pod bližnjim Trbincem vije šestkilometrska trim steza Mirna–Gorenja vas, Trimmigo.

V prijetni senci tako profesionalnim kot rekreativnim športnikom družbo delajo šumenje listov, žuborenje potočka in pesem ptic. Urejeno parkirišče ob ribniku in igrala za najmlajše vabijo tako posameznike kot družine, tako tekače kot pohodnike in kolesarje ter mlade starše.

Grad Mirna
Mirnski grad sodi med najstarejše gradove na Slovenskem. Nastal naj bi že proti koncu 11. stoletja, skupaj z nekaj drugimi najpomembnejšimi gradovi v deželi. V pisnih virih se prvič pojavlja leta 1165, nato pa še 1180 in 1250. Grad je kozi zgodovino menjal lastnike (med drugim so ga oglejski patriarhi podelili različnim plemičem v fevd, kupili so ga Celjski grofje, prešel je v Habsburško posest …), sredi 19. stoletja pa je iz plemiških prešel v meščanske roke. Grad je takrat izgubil vlogo sedeža obsežnega zemljiškega gospostva in je zlagoma pričel propadati.

Med drugo svetono vojno, v noči iz 25. na 26. december 1942, pa so partizani mirnski grad deloma minirali in požgali. Po končani vojni so okoliški prebivalci pričeli razvaline nasilno rušiti in odnašati kamenje in do leta 1962 je od nekdaj mogočne celote ostalo le še nekaj skromnih, napol zasutih razvalin, pod njimi pa se je še ohranila opuščena in čedalje bolj propadajoča spodnja grajska kašča z okroglim obrambnim stolpom.

Leta 1962 je razvalino za 99 let najel dr. Marko Marin in jo začel postopno obnavljati. Do danes se je obnova – tudi ob pomoči lokalne skupnosti, dobrotnikov iz gospodarstva in zasebnikov – močno približala visoko zastavljenemu cilju: rekonstrukciji gradu v nekdanjem obsegu.

Ribnik Mirna
Ribolov je ena od aktivnosti, ki si jih lahko tako domačini kot gostje privoščijo v ribniku Mirna pod mirnskim gradom. Lov je dovoljen ob sobotah, nedeljah in praznikih med 7. in 19. uro.

Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika
Današnjo cerkev so zidali v drugi polovici 15. stoletja – do leta 1463 je bilo zgrajeno svetišče s tristranim zaključkom in zvezdasto rebrastim obokom, ladja pa je bila končana do leta 1498. Spodnji del zvonika je stal že okrog 1165. leta. Kasneje so cerkev še dvakrat temeljito predelali.

Na stropu prezbiterija in ladje so se ohranile freske dveh povsem različnih stilnih obdobij. Prve so delo mojstra Bolfganga iz okoli 1465–1470, druge so iz začetka 16. stoletja in so delo več delavnic, med njimi tudi Podpeškega mojstra. Te z znamenjem enoroga namigujejo na znamenito plemiško rodbino Galenbergov in z masko norca naznanjajo prihod renesančnega humanizma ter nudijo gradivo za zgodovino gledališča. Maska norca ima specifičen kulturnozgodovinski pomen in je v tovrstnem gradivu v evropskem stenskem slikarstvu velika redkost.

Pohodna pot Speča lepotica
Za ljubitelje narave poskrbi tudi deset trasiranih kolesarskih poti in štiri pohodne, med katerimi je lepotam občine v celoti posvečena Pohodna pot Speča lepotica.

Pohodna in gozdna učna pot »Speča lepotica« poteka v celoti znotraj meja občine Mirna. Pohodnik ima na izbiro dve poti. Daljša in zahtevnejša pot je dolga približno 15 km z dvema vzponoma in enim spustom, višinska razlika med izhodiščno točko in najvišjo točko poti znaša 181 m. Krajša in manj zahtevna pot pa je dolga približno 8 km, višinska razlika med najnižjo in najvišjo točko pa je 146 m.

Predviden začetek in konec poti je v Podlogu na Mirni, na trgu pod farno cerkvijo. Od tu poteka ob reki Mirni, nato ob potoku Vejarju proti Gorenji vasi pri Mirni. Ob poti so vidne ostaline rudnika rjavega premoga – kotanje in jame dnevnega kopa. Iz Gorenje vasi vodi do razgledišča Kremen in se nadaljuje s spustom proti mlinu Grdin, po prečkanju reke Mirne pa se krajša pot obrne desno, daljša pa proti zahodu.

Vir: mirna.si