Mobilna denarnica ji je vračala denar, zdaj naj bi plačala 3.500 evrov: »Toži me mBills«

Če se vam po opravljenem nakupu denar nepričakovano vrne na račun, ga ne obravnavajte kot darilo. Primer uporabnice nekdanje mobilne denarnice kaže, da lahko domnevna tehnična napaka tudi več let pozneje preraste v sodni spor in zahtevek za več tisoč evrov.

Osem mesecev so se ji po spletnih nakupih živil vračala plačila. Hrano je prejela, znesek pa se je v nekaterih primerih vrnil v mobilno denarnico. Ker ni vedela, zakaj se to dogaja, je o težavi obvestila tako dostavno platformo kot ponudnika plačilne storitve. Od obeh je po njenih besedah dobila pojasnila, da so transakcije urejene. Danes trdi, da je zaradi istih plačil tožena za približno 3.500 evrov.

Zgodba še nima sodnega epiloga, zato ni mogoče presojati, kdo ima prav. Je pa pomembno opozorilo vsem uporabnikom kartic, spletnih bank in mobilnih denarnic. Denar, ki se zaradi napake vrne na račun, ni nujno vaš, tudi če vam podpora zagotovi, da je vse v redu.

Težave naj bi trajale osem mesecev

Zaplet se je začel leta 2023 pri naročanju živil iz trgovin Spar in Tuš prek platforme Wolt. Plačevala je s kartico mBills, zneski pa naj bi se po posameznih naročilih vračali v mobilno denarnico. Pri spletnih naročilih hrane spremembe končnega zneska niso neobičajne. Če določenega izdelka ni na zalogi ali je njegova cena odvisna od teže, se lahko prvotno rezervirani znesek spremeni. Ponudnik lahko prvo rezervacijo sprosti in nato knjiži nižjo končno vrednost naročila.

Do zobozdravnika po trikrat nižji ceni? Preverite, kako

Ste že kdaj dobili predračun za zobozdravstveni poseg in se vprašali, ali je cena res upravičena? Pri večjih posegih lahko razlika med ponudniki pomeni več sto ali celo več kot tisoč evrov. In

V obravnavanem primeru naj bi se namesto vrednosti manjkajočih ali tehtanih izdelkov vračala celotna kupnina. To naj se ne bi zgodilo samo enkrat, temveč pri več naročilih v obdobju približno osmih mesecev. Uporabnica poudarja, da vnaprej ni mogla vedeti, kateri izdelek bo manjkal in pri katerem nakupu bo prišlo do vračila. Prav tako zatrjuje, da naročil ni preklicevala in da domnevne napake ni načrtno izkoriščala.

»Ali ste dobili vse plačano od mene?«

Ko je opazila nenavadne prilive, je najprej vprašala dostavno platformo, ali je denar za naročila dejansko prejela. »Zanima me, ali ste vi dobili vse plačano od mene. Meni je namreč za oba nakupa vrnilo denar nazaj na kartico,« je zapisala podpori. Ker prva pojasnila niso odpravila dvomov, je prosila za pregled še drugih naročil. »Lepo bi prosila, če pogledajo tudi druga naročila, ker se mi to redno dogaja. Povrne mi nazaj vse vedno. Ne rečem, da mi ne pride prav, ampak to ni prav,« je opozorila.

Že takrat je jasno izrazila strah pred posledicami: »Bojim se kakršnihkoli tožb ali čez nekaj časa zahtevkov za povrnitev sredstev.«

Zagotovili so ji, da naj bi bilo vse urejeno

Podpora dostavne platforme ji je po preverjanju odgovorila, da naj bi bilo na njihovi strani vse pravilno in da je bil povrnjen le znesek za nedostavljene izdelke. Prejela je tudi pojasnilo, da naj bi bil zapis transakcij pri banki oziroma ponudniku plačilne storitve prikazan nenavadno.

»Na naši strani vse štima,« se je glasil eden od odgovorov. Pozneje so ji sporočili še, da naj bi bile transakcije »z obeh strani urejene«.

Za razlago je prosila tudi mBills. Tam so ji pojasnili, da trgovec ob spremembi naročila razveljavi prvotno transakcijo, uporabniku vrne znesek in nato pošlje novo transakcijo z nižjo vrednostjo.

»Zato ni nikjer napake, trgovec pošlje manjšo prometno transakcijo, za katero ste obremenjeni, in trgovec sredstva prejme,« so ji odgovorili.

Pri enem od naročil je bila prvotna transakcija izvedena v višini 57,73 evra, končni zajeti znesek pa naj bi znašal 48,76 evra. Razlika bi lahko nastala zaradi dveh tehtanih izdelkov, ki nista bila dostavljena.

Verjela je pojasnilom in denar porabila

Po več prijavah in odgovorih, da naj bi bilo s plačili vse v redu, je verjela, da zaradi vračil nihče ni oškodovan. Priznava, da je denar, ki se je vračal v mobilno denarnico, tudi porabila. Z njim naj bi kupovala običajne življenjske potrebščine, poravnala nekatere obveznosti in občasno kupila darilo ljudem, ki so ji pomagali. Zanika, da bi zaradi napake naročala dražje izdelke, alkohol ali nenavadno velike količine blaga.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

»Nikogar nisem goljufala, ampak je šlo za napako v sistemu, zaradi katere zdaj od mene zahtevajo povrnitev škode,« zatrjuje. Prav poraba vrnjenega denarja bi lahko bila eno osrednjih vprašanj v sodnem postopku. Sodišče bo moralo med drugim presoditi, kaj je uporabnica vedela, kako je razumela prejeta pojasnila in kakšne obveznosti je imela po ugotovitvi, da se ji denar vrača.

Zahtevek naj bi znašal približno 3.500 evrov

Po njenih najnovejših navedbah naj bi zahtevek skupaj z glavnico in stroški dosegel približno 3.500 evrov. Na tožbo je že vložila ugovor, ki naj bi mu priložila več kot sto kopij sporočil, elektronske pošte in posnetkov transakcij. Odvetnika ima, prošnja za brezplačno pravno pomoč pa naj bi bila zavrnjena. Trenutno čaka na prvi narok. Nasprotno stran naj bi po njenih besedah zastopala odvetniška pisarna. Opozarja tudi, da denarja od nje ne zahtevata dostavni platformi.

»Ne toži me Wolt. Niti Glovo. Toži me mBills,« je pojasnila.

Ker celotna tožba ni bila objavljena, ni mogoče neodvisno preveriti, kdo je formalni tožnik, koliko znaša sama glavnica in na kakšni pravni podlagi temelji zahtevek.

Zaradi suma goljufije tudi na policiji

Primer naj bi obravnavala tudi policija. Uporabnica navaja, da je bila zaslišana kot osumljenka goljufije, ker naj bi obstajal sum, da je naročila preklicevala, blago pa kljub temu prejela. Takšne navedbe odločno zavrača. Poudarja, da ni preklicala nobenega naročila in da so bila vračila posledica načina obračunavanja manjkajočih oziroma tehtanih izdelkov. Kazenska zadeva naj bi bila pozneje zavržena. Ker uradni sklep ni bil javno objavljen, tega podatka ni mogoče neodvisno potrditi.

Komunikacija potrjuje, da je uporabnica leta 2023 večkrat opozarjala na nenavadna vračila, pošiljala posnetke zaslona in zahtevala pregled transakcij. Prav tako je že takrat omenila možnost poznejše tožbe ali zahteve za vračilo sredstev.

Pri kartičnem plačilu lahko sodelujejo trgovec, dostavna platforma, ponudnik mobilne denarnice, izdajatelj kartice in kartična shema. Na uporabnikovem zaslonu se lahko ločeno prikažejo rezervacija denarja, sprostitev rezervacije, končna bremenitev in vračilo.

Za zanesljiv odgovor bi bilo treba primerjati identifikacijske oznake vseh transakcij, čas njihove izvedbe, končne obračune naročil in podatke o tem, kateri zneski so bili trgovcu dejansko nakazani.

mBills je upravljala družba Petrol Pay

Mobilno denarnico mBills je upravljala družba Petrol Pay, ki je v stoodstotni lasti Petrola. Ne gre torej za podjetje, ki bi se šele ob ukinitvi preimenovalo v Petrol Pay. Petrol je aprila 2026 napovedal ukinitev storitve mBills. Uporabniki so jo lahko nemoteno uporabljali do 15. junija, nato pa so imeli še dva meseca časa za prenos preostalega dobroimetja. Povabljeni so bili tudi v novo kartično shemo Petrol Pay.

Najpomembnejše opozorilo za druge uporabnike je preprosto: če se vam po nakupu nepričakovano vrne denar, ga ne porabite, dokler ne prejmete jasnega in pisnega pojasnila.

Splošno zagotovilo podpore, da je »vse v redu«, morda ne bo zadostovalo, če se več let pozneje odpre vprašanje neporavnane kupnine. Zahtevati je treba natančno pojasnilo za vsako transakcijo: koliko je bilo prvotno rezervirano, koliko je bilo dejansko knjiženo, koliko vrnjeno in koliko je na koncu prejel trgovec. Shranite račun, potrdilo naročila, bančni ali kartični izpisek ter vso komunikacijo s podporo. Posnetki zaslona so koristni, vendar jih je najbolje dopolniti z uradnimi izpiski in številkami posameznih transakcij.

Težavo prijavite hkrati trgovcu oziroma platformi in ponudniku plačilne storitve. Če odgovori niso jasni, vložite uradno pritožbo in shranite dokazilo o njeni oddaji. Na spletni strani mBills je še vedno objavljen kontakt za pritožbe družbi Petrol Pay.

Kdaj se obrniti na Banko Slovenije?

Uporabnik, ki meni, da je banka, plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja kršila predpise, lahko vloži pritožbo pri Banki Slovenije in ji priloži vso pomembno dokumentacijo. Banka Slovenije lahko zadevo prouči v okviru svojih nadzornih pristojnosti, vendar ne odloča namesto sodišča o konkretnih pogodbenih sporih.

Če prejmete opomin, zahtevek ali sodno pošiljko, je ne smete prezreti. Preveriti je treba rok za odgovor, zbrati celotno dokumentacijo in čim prej poiskati pravno pomoč. Sodišče bo v opisanem primeru šele ugotavljalo, kaj se je s plačili dejansko dogajalo in kakšno težo imajo večkratna opozorila ter odgovori podpore. Za vse druge pa je nauk zgodbe jasen: nepričakovano vračilo denarja je treba razjasniti do zadnjega centa, saj se lahko današnja tehnična napaka spremeni v jutrišnji dolg.

Vir: javni objavi in priložena komunikacija, Petrol, mBills, Banka Slovenije.

Pripravil: K. J.