»Morda bi jih morali vreči iz Nata« Trumpova izjava odmeva po Evropi (VIDEO in FOTO)
Vsega nekaj besed je bilo dovolj, da je ameriški predsednik Donald Trump znova razburkal diplomatske vode. Med pogovorom z novinarji je brez zadržkov ocenil, da Španija »zaostaja pri svojih obveznostih do Nata« – in nato dodal stavek, ki je odmeval po evropskih prestolnicah.
»Le ena država zaostaja. Španija. Treba jo je poklicati in vprašati, zakaj zaostaja. In dobro jim gre zaradi stvari, ki smo jih storili. Nimajo izgovora. Morda bi jih morali vreči iz Nata.«
Izjava, izrečena skoraj mimogrede, je padla kot kamen v mirno jezero. Na drugi strani Atlantika so se nemudoma oglasili diplomati, analitiki in politiki, ki opozarjajo, da je predsednikovo razmišljanje nevarno lahkotno, kadar gre za zavezništvo, ki je temelj evropske varnosti.
Španija kot »slab učenec« v Trumpovih očeh
Trumpu je že dolgo trn v peti dejstvo, da številne članice Nata ne dosegajo zaveze o 2 % BDP za obrambo. Zdaj pa je za simbolno »lenobo« označil prav Španijo. Ta trenutno namenja približno 1,3 % BDP, kar jo uvršča med države z najnižjimi izdatki za vojsko.
A Španci se branijo. Premier Pedro Sánchez poudarja, da bo država postopoma povečala proračun za obrambo na 2,1 %, vendar ne na račun socialne države. »Naš model temelji na ravnotežju med varnostjo in blaginjo. Ne bomo žrtvovali enega zaradi drugega,« je dejal po seji vlade v Madridu.
Zdi se, da Trump tovrstnih utemeljitev ne sprejema zlahka. Njegova retorika je preprosta in neposredna – bodisi plačaš svoj delež ali pa odideš.
Izključitev iz Nata? V praksi skoraj nemogoče
Kljub ostrim besedam je izključitev članice iz Nata izjemno malo verjetna. Pogodba zavezništva takšnega mehanizma sploh ne predvideva, pravijo strokovnjaki za mednarodno pravo.
Vsaka odločitev o spremembah mora biti sprejeta s soglasjem vseh članic, kar pomeni, da bi Trumpov predlog obstal že na prvi stopnički.
Gre torej predvsem za politični pritisk in sporočilo – ne toliko Španiji, kot vsem evropskim državam, ki za varnost še vedno računajo na ameriški dežnik.
Evropa zaskrbljena, diplomati previdni
Reakcije po Evropi niso presenetljive. V Bruslju je eden od evropskih diplomatov izjavil, da »Trumpove besede rušijo zaupanje v partnerstvo, ki se je gradilo desetletja«.
Francoska zunanja ministrica je šla še korak dlje: »Če vsakič, ko se ne strinjamo o proračunu, govorimo o izključevanju, potem zavezništvo izgubi svoj smisel.«
Tudi v Nemčiji so opozorili, da se je treba pogovarjati o odgovornosti, ne o grožnjah.
Trumpov slog: preizkušanje meja
Za poznavalce Trumpove politike to ni nič novega. Že v prejšnjem mandatu je večkrat namignil, da bodo ZDA zmanjšale prispevke za NATO, če evropske države ne bodo plačevale »poštenega deleža«.
Gre za znano kombinacijo poslovne retorike in politične taktike – z ostrimi izjavami preverja, koliko je zavezništvo pripravljeno potrpeti.
Toda tokratni ton je bil nekoliko ostrejši. Mnogi se sprašujejo, ali Trump morda že preizkuša tla za preoblikovanje ameriške vloge v Natu, če bi zmagal tudi na naslednjih volitvah.
Kaj pa Španija?
Za Madrid je bila izjava neprijetna, a ne povsem presenetljiva. Španska vlada se že dlje časa sooča s pritiski domače javnosti, ki nasprotuje zviševanju obrambnih izdatkov.
Kljub temu premier Sánchez ostaja miren: »Zavezništvo se ne gradi z grožnjami, ampak z zaupanje in sodelovanjem. In tega se Španija drži.«
Med Atlantikom in Evropo – nova stara dilema
Trumpova izjava je ponovno odprla staro vprašanje: ali je NATO še vedno predvsem ameriški projekt, ali resnično skupna evropsko-severnoatlantska struktura?
Za zdaj zavezništvo kljub občasnim turbulencam ostaja trdno – a vsaka takšna izjava pusti razpoko, ki jo je težko zakrpati.
In medtem ko Trump govori o izključevanju, v Bruslju mnogi šepetajo, da si Evropa morda res ne more več privoščiti, da bi bila v obrambnem smislu – odvisna od enega samega človeka.
Pripravil: I.M.
Vir: CNN, BBC, YouTube, Facebook
