Motor vzel nogo, ne pa nasmeha in volje

24. nov. 2018, ob 07.23
Posodobljeno pred 1 letom ali več
682
260 SEK

24-letni Senti Jeler se dogaja. Pridna, delavna, nasmejana in ambiciozna.

LESKOVEC PRI KRŠKEM – Ko jo pokličemo, pravi, da ima gnečo. Da se ji dogaja, kot radi slišimo med mladimi. 24-letni Senti Jeler se dogaja. Pridna, delavna, nasmejana in ambiciozna. Predvsem pa polna življenja. Študira, aktivna je v lokalni skupnosti v Krškem, živi pa v bližnjem Leskovcu pri Krškem. Njeno življenje je zaznamovala težka prometna nesreča z motorjem, kjer je ostala brez noge.

Motor vzel nogo, ne pa nasmeha in volje
Senta, kaj se vam je zgodilo?
„Zgodila se je nesreča z motorjem, bila sem sopotnica. Noga je bila od kolena navzdol zdrobljena, zgoraj pa odprti zlom stegnenice.“

Hudo, boleče, ouč… Kaj 14-letno dekle razmišlja, ko se ji zgodi kaj takega?
„Prva moja misel pa je bila: ne bom več mogla igrati nogometa.“

Kaj pa ostali del psihe? Kako to dojema, sprejema, malce čudno rečem razume?
„Važno je bilo, da sem preživela nesrečo.“

Kaj pa prva želja brez noge?
„Ko sem bila na rehabilitaciji, sem se gnala in trudila. Želja je bila, da se vrnem domov in zaplešem na valeti.“

Glede na to, kaj vemo o vas in kakšno energijo premorete, upam staviti, da ste bili na valeti in plesali!
„To mi je tudi uspelo. Ne bi pa šlo brez velike podpore mojih staršev.“

Mislil je, da zanj ni rešitve, danes normalno je in se smeje brez zadržkov (FOTO prej/potem)
Na prvi fotografiji manjkajoči zobje, na drugi poln nasmeh. Bi bila podobna sprememba mogoča tudi pri vas? Poglejte preobrazbo in preverite možnosti. Poglejte razliko: nasmeh prej in potem Fo

Kje in kako dolgo ste se zdravili?
„Po nesreči sem dva meseca preživela na zdravljenju v UKC Ljubljana, potem še pol leta na rehabilitaciji v Univerzitetnem rehabilitacijskem centru Soča Ljubljana.“

Danes imate protezo. Kje ste dobili prvo protezo?
„Ravno Univerzitetnem rehabilitacijskem centru Soča Ljubljana. Tam je dobila tudi prvo protezo, ki mi je nadomestila nogo. Sprva tako z negibnim gležnjem, potem z gibljivim.“

Torej so proteze različne?
„Da, od leta 2016 nosim oz. uporabljam posebno protezo, ki jo izdelujejo v Moor Ortotika in Protetika. Vsaki dve leti sem upravičena do nove proteze. Imam jih skoraj več kot čevljev: klasična za hojo, ena je za kopanje, ena pa z visokimi petami.“

Morate to sami plačati?
„Zaenkrat doplačilo ni potrebno. Na vsaki dve leti mi na osnovi odločbe ZZZS pripada nova proteza, na vsakih pet let pa proteza za kopanje. Doplačati moram le okoli 180 evrov za poseben silikon, ki boljše in še kompaktneje poveže nogo in protezo.“

Koliko časa potem lahko sploh hodite?
„Če je treba, sem zdaj lahko na nogah tudi 18 ur.“

Ste invalidka, ampak ni konec sveta, kot preradi navadni smrtniki pomislimo in vas vkalupimo.
„Študiram!“

Kaj pa?
„Sem študentka 2. letnika fakultete za turizem v Brežicah, ob tem pa še delam. Vsak evro prav pride.“

Kje pa delate?
„Delam v hotelu na recepciji, pomagam tudi v eni od restavracij.“

Slišali smo, da ste aktivni tudi v lokalni skupnosti.
„Tudi. Ko je kaj prostega časa, pa sem aktivna pri Rdečem križu, ki ga imamo v naši krajevni skupnosti. Sem predstavnica za mlade ter predsednica mladinskega sveta v naši občini, vključena sem v različne mladinske projekte, v tem hipu ravno pripravlja razpise za športni mladinski projekt.“

Prej ste mi rekli, da ste igrali nogomet, zdaj pa ste odbojkarica. Točneje rečeno članica slovenske ženske reprezentance odbojke sede.
„Štiri leta bo že, odkar treniram. Se pa spomnim, da je pred osmimi leti v Krško prišel selektor reprezentanca Simon Božič. Vprašal me je, ali bi se pridružila reprezentanci. Takrat sem bila v srednji šoli, pa sem rekla, da nimam časa. Pa sem ga imela več kot danes.“

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Zakaj pa nogomet v mladih letih?
„Pred nesrečo je zelo rada igrala nogomet. Ker ga je imela rada, pa še v njeni ulici in kraju, kjer živi, je bila bolj fantovska družba, pa bo brcali.“

Pa očitno ni šlo brez športa tudi po nesreči, a ne?
„Po nesreči sem naprej plavala. V Krškem obstaja uspešno in zelo aktivno društvo ŠD Plavalček, ki ga izvrstno vodi Tatjana Lapuh. Ko me je opazila na treningu, mi je po nekaj plavanjih predlagala, da bi se enkrat odpravili na trening odbojke sede.“

In?!
„Bila sem navdušena. Vsi smo bili enaki, en brez roke, drugi brez noge. Nihče me ni gledal čudno, ker nisem mogla skočiti kot pri hodeči odbojki, kamor sem tudi nekajkrat šla. Tako sem se zorganizirala in začela trenirati.“

Zdaj ste tudi vzornica mladim, ste ena od 12 ambasadorjev programa Postani športnika, ki sta ga družno razvila Zveza za šport invalidov Slovenije Paraolimpijski komite in Lidl Slovenija. Kaj vam pomeni šport danes?
„S športom sem dosegla osebnostno rast in spoznala nove ljudi. Pomeni mi sprostitev, hkrati pa je občutek, da si del ekipe, opogumljajoč. Ekipa je kot druga družina, s katero si postavljaš nove cilje. Ponosna sem, da sem s športom premagala vse ovire v glavi. Pa tudi nekaj sveta sem videla zahvaljujoč odbojki sede.“

Delate tudi v Šmarjeških Toplicah, kjer sprva niti niste povedali, da ste invalidka.
„Na zadnjem sestanku, ko so me povabili nazaj, sem na koncu rekla, da moram še nekaj povedati: da imam amputirano nogo. Prej o tem nisem hotela govoriti, saj sem želela, da se me dojema skozi tisto, kar delam.“

Žarite in navdušujete s svojim pozitivnim odnosom do življenja.
„Pred nesrečo z motorjem nisem bila taka, kot sem danes. Morda sem bila celo malce zadržana. Potem se je zgodilo… Danes cenim vsako malo stvar. Ko sije sonce, ko se pojavi luna.”

Kaj pa družina? Je kaj pozitive tudi podedovanega?
„Zagotovo. Sem pozitivka. V družini smo dali precej skozi, mama je premagala raka, oče je imel težave z ledvici, a je velik veseljak.“

D.P.
Foto: Klenen Razigner in Sportida

682
260 SEK