Na nacionalki žalujejo: odšel je Stane

Zgodilo se je na policijski postavi Krško. KRŠKO – „Danes minevata dve leti od tragične nesreče, v kateri smo izgubili našega sodelavca Blaža Lesjaka,“ so 5.12. zapisali na Facebook strani Policijske uprave Novo mesto. Soočanje z nevarnostjo„Spomin nanj je še vedno živ v naših srcih. Blaž je bil mladenič, ki je s svojo srčnostjo, neizčrpno energijo in predanostjo poklicu pustil globoko sled med vsemi, ki smo imeli čast deliti službene in zasebne trenutke z njim. Bil je ne le izvrsten policist, temveč tudi prijatelj, na katerega smo se lahko vedno zanesli. V naravi našega dela je, da se vsakodnevno soočamo z nevarnostjo, negotovostjo in stresom. Tragični dogodki, kot je bila ta nesreča, nas opominjajo, kako dragoceno in krhko je življenje. Zato je pom

7. DECEMBER – Datum, ko zgodovina sreča sedanjost, naravne nesreče prepletajo tragedijo s človeško solidarnostjo, praznični luči pa zasijejo kot nikoli prej. Pearl Harbor: Ko se iluzija miru razblini V trenutku, ko je 7. decembra 1941 sonce vzhajalo nad Pearl Harborjem, so številni ameriški mornarji in civilisti pričakovali povsem običajen dan – morda celo lenoben nedeljski dopoldan. A v manj kot dveh urah se je raj na Havajih spremenil v kaos: več kot 2400 življenj je ugasnilo, vojna mašinerija ZDA pa je bila razbita do neprepoznavnosti. Japonska je s presenetljivim napadom sprožila verižno reakcijo, ki je Združene države Amerike pahnila v drugo svetovno vojno. Franklin D. Roosevelt je ta dan označil za "dan, ki bo ostal zapisan v sramoti" – in s tem povedal

Policisti Policijske uprave Novo mesto so včeraj posredovali v 69. nujnih primerih in na številko 113 prejeli 248 klicev. Obravnavali so prometno nesrečo z lažjimi telesnimi poškodbami in devet nesreč z gorno škodo. Zasegli so vozila trem kršiteljem cestno prometnih predpisov, ki so vozili brez veljavnih vozniških dovoljenj. Posredovali so zaradi 12. kršitev javnega reda in miru, obravnavali sume kaznivih dejanj groženj, prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, poškodovanja tuje stvari, vlomov in tatvin ter posredovali zaradi nesreče pri delu, požarov, sprožitve signalno varnostne naprave in nedovoljenih prehodov državne meje. Vlomi in tatvine Na delovišču v Laščah je nekdo iz premičnega semaforja ukradel akumulator. Na območju Dolža so v noči na

Milijardna luknja v slovenskem proračunu: Se bo Slovenija lahko rešila? LJUBLJANA – Proračunski primanjkljaj Slovenije se je v decembru 2024 povečal za neverjetnih 1 milijardo evrov, kar je 2,5-krat več kot v prejšnjih enajstih mesecih skupaj. Fiskalni svet RS v svojem poročilu opozarja na številne težave, ki niso nove, a se zdaj kažejo v najbolj groteskni obliki – od slabega črpanja evropskih sredstev do nepotrebnih porab za dvomljive projekte. Evropski milijoni ostajajo neizkoriščeni Slovenija, članica Evropske unije, ki se pogosto pohvali z visoko razvitim gospodarstvom, je na dnu lestvice po uspešnosti črpanja evropskih sredstev. Ja, na dnu. Po podatkih Evropske komisije smo v letu 2024 porabili zgolj delček razpoložljivih sredstev iz sklada za okrevanje

V zaledju idiličnih kraških gričev se je odvijala drama, ki je pretresla lokalno poslovno skupnost. 44-letni moški in 56-letna ženska, zaposleni v uglednem podjetju z območja Krasa, sta si s premišljenim izkoriščanjem dolgotrajne odsotnosti lastnika prilastila neverjetnih 160.000 evrov. Ta primer, ki razkriva pomanjkanje nadzora v podjetju, zdaj služi kot opozorilo vsem, ki v poslu preveč zaupajo. Kako sta izpeljala krajo? Prvi igralec te neslavne zgodbe, 44-letnik, je bil zaposlen v podjetju, ki mu je očitno zaupalo več, kot bi smelo. Zlorabil je plačilno kartico podjetja za osebne stroške in celo uporabljal sredstva za plačevanje storitev ter izdelkov, ki niso imeli nikakršne povezave s poslovanjem. Njegovo “ustvarjalnost” je dopolnjevalo ponarejanje ali celo u

Prebivalci Dolenjske smo se včeraj, v četrtek, 5. decembra 2024, zbudili v dan, ki bi ga lahko označili za naravno lekcijo o nemirnih tleh pod našimi nogami. Šest potresov v enem dnevu – to ni šala, ampak realnost, ki kaže na to, kako živa je zemlja pod nami. Najmočnejši sunek z magnitudo 2,9 je stresel območje blizu Reke na Hrvaškem, medtem ko so šibkejši potresi nastopali bolj kot opozorilo – ali pa morda le kot nežna prigovarjanja matere narave, naj ne pozabimo, kdo ima v tej igri zadnjo besedo. Dogajanje, ki nas predrami: Kaj pravijo številke? Ko si pogledamo natančne podatke, postane jasno, da so seizmografi tistega dne skoraj pregoreli od aktivnosti. Vseh šest potresov je imelo magnitude med 0,8 in 2,9 – dovolj, da so jih nekateri občutili, a ne dovolj

LJUBLJANA – Kaj bi lahko bilo bolj slovensko kot Miklavžev večer – dan, ko otroke razveseljujejo drobna darila, zgodbe o svetniku, ki nagradi pridne in opomni poredne, ter vonj po medenjakih in pomarančah? No, očitno vse to – razen, če gre za dogodek v knjigarni Mladinska knjiga Konzorcij, kjer so obiskovalci na ta večer doživeli povsem nepričakovano presenečenje: prihod Dedka Mraza. Po odgovore smo se obrnili tudi na Mladinsko knjigo. Včeraj sva z možem peljala najino hčerkico v Mladinsko knjigo Konzorcij na Slovenski cesti v Ljubljani na branje pravljice, ki se je zaključilo s prihodom Dedka Mraza 🤢😵‍💫 na Miklavžev večer! Kakšna klofuta slovenskemu narodu, Mladinska knjiga nobenega spoštovanja nimate!— Ana Zlender Tokuhisa (@AnaTokuhisa) Dece

SVETI MIKLAVŽ in 6. december – praznik, ki nas spomni na vrednote in drobne radosti Ali še pomnite tisti otroški nemir, ko ste se na predvečer Miklavža spraševali – bo Miklavž letos prinesel kaj več kot suho sadje in oreščke? Čarobnost tega praznika v Sloveniji že stoletja združuje tradicijo, skromnost in neizmerno otroško radost. KDO JE BIL SVETI MIKLAVŽ? Sveti Miklavž, bolj znan v tujini kot sveti Nikolaj, je bil škof v mestu Mira (danes Demre v Turčiji). Že v 4. stoletju je veljal za zaščitnika otrok, mornarjev in revežev. Po legendi je s svojimi dejanji dokazoval, da skromna, a iskrena gesta lahko spremeni življenje. Ena najlepših zgodb o njem pripoveduje, kako je trem revnim dekletom, ki jih je revščina obsojala na nečastno življenje, skrivaj p

Eksotična imena v Sloveniji: Modna muha, izguba identitete ali novo bogastvo? LJUBLJANA – V zadnjem času opažamo vse večjo priljubljenost imen, ki jih v Sloveniji še pred nekaj leti skorajda nismo poznali – Rejan, Rejjan, Gael, Zal, Anuar, Tay, Ruj. So ta imena res odraz globalizacije in želje po drugačnosti, ali pa gre preprosto za trend, ki bo čez desetletje pozabljen? Pogledali smo v ozadje poimenovanja otrok, ki vedno bolj beži stran od tradicionalnega. Ali je to konec Janezov in Marij? Se spomnite, kako so naše babice pogosto imele sestre, imenovane Frančiška, Marija ali Terezija, in kako so se bratje ponašali z imeni kot Franc, Jože in Anton? Ta imena so bila simbol slovenstva, povezana z našo zgodovino, tradicijo in vero. Danes pa v vrtcih slišimo nekaj

LJUBLJANA – Nepremičnine – za nekatere simbol stabilnosti in naložbe, za druge skrb in potencialen vir finančnih bremen. Novi davek na nepremičnine, ki se že dolgo napoveduje, bi lahko precej premešal štrene lastnikom stanovanj, hiš in zemljišč. Čeprav se zdi, da naj bi nova ureditev prinesla preglednost in enotnost, ni vse tako rožnato, kot se zdi na prvi pogled. Kako torej bo davek obračunan, kdo bo najbolj prizadet, in predvsem – ali se lahko na kakšen način temu izognemo? Kaj pravzaprav prinaša novi davek na nepremičnine? Najprej – ne gre za popolno revolucijo, temveč za precejšen preobrat v načinu obdavčitve. Sistem naj bi združil obstoječe dajatve, kot sta nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in davek na premoženje, v enotno davčn