Najbolj občutljivo vprašanje glede pokojnin: Ali jih bo socialna kapica res znižala? – Tomčeva ostro: »Strašenje z nižjimi pokojninami je navadno zavajanje« (FOTO)
Razprava o socialni kapici je znova odprla eno najbolj občutljivih vprašanj v državi: kdo naj plačuje koliko in ali bi omejitev prispevkov res ogrozila pokojnine. Romana Tomc opozarja, da Slovenija pri tem ostaja med redkimi izjemami v Evropi.
Slovenija brez kapice, pokojnine pa še vedno nizke
Evropska poslanka Romana Tomc je v svojem zapisu znova odprla temo socialne kapice, ki v slovenski politiki že leta buri duhove. Njeno izhodišče je jasno: večina držav Evropske unije ima prispevke navzgor omejene, Slovenija pa ostaja med redkimi državami, kjer takšne omejitve ni. Ob tem, poudarja Tomčeva, pokojninski sistem kljub visokim obremenitvam ni vzdržen, pokojnine pa ostajajo nizke. Po njenem mnenju zato razprava ne bi smela temeljiti na strahu, ampak na primerjavah z državami, ki tak sistem že poznajo. Kot posebej zanimiv primer izpostavlja Avstrijo, kjer imajo tako imenovano najvišjo prispevno osnovo. Ta v letu 2026 znaša 6.930 evrov bruto mesečno, kar pomeni, da se od dohodka nad to mejo socialni prispevki ne obračunavajo več.
Avstrijski primer kot argument
Tomčeva ob tem poudarja, da Avstrija kljub socialni kapici ohranja močan javni pokojninski sistem. Tudi podatki avstrijske delavske zbornice kažejo, da znaša tako imenovana minimalna oziroma dopolnilna pokojninska raven za samsko osebo z najmanj 40 prispevnimi leti v letu 2026 1.700,76 evra. Prav tu je jedro njenega sporočila: če so pokojnine navzgor omejene, je po njenem logično in pravično, da so omejeni tudi prispevki. Takšna ureditev, pravi, ne ruši solidarnosti, saj je ta v pokojninski sistem vgrajena na več ravneh. Hkrati naj bi razbremenitev zaposlenih in delodajalcev spodbudila višje plače, zaposlovanje in dolgoročno tudi več prihodkov.
1. Velika večina držav Evropske unije ima navzgor omejene socialne prispevke. Slovenija spada med zelo redke izjeme, kjer takšne omejitve nimamo. Kljub temu pokojninski sistem ni vzdržen, pokojnine pa so nizke.
— RomanaTomc (@RomanaTomc) May 8, 2026
2. V vseh državah, kjer imajo socialno kapico, imajo dobro razvit…
Kdo bo pokril izpad?
Najbolj občutljiv del razprave ostaja vprašanje denarja. Tomčeva priznava, da bi ukrep kratkoročno povzročil izpad prihodkov v pokojninski blagajni. A hkrati zavrača opozorila, da bi zaradi tega lahko padle pokojnine. Po njenem gre za zavajanje, saj država že zdaj manjkajoča sredstva za pokojnine zagotavlja iz proračuna.
Kot enega od možnih virov za nadomestitev izpada omenja tudi privilegirane pokojnine, za katere prispevki po njenih besedah sploh niso bili plačani. S tem je razpravo potisnila še na drugo, politično precej občutljivo polje: ali je slovenski pokojninski sistem res enako pravičen do vseh?
Razprava, ki še ne bo kmalu utihnila
Socialna kapica tako ostaja več kot le tehnični davčni ukrep. Za ene je simbol pravičnejše obremenitve dela in priložnost za višje plače. Za druge tveganje za javne blagajne in socialno državo. A eno je jasno: dokler bodo prispevki visoki, pokojnine pa nizke, bo vprašanje ostajalo na mizi. In vedno znova bo odpiralo isto dilemo: koliko solidarnosti je pravično, preden postane breme?
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
