Najhujša bolezen trte udarila Slovenijo: okuženih naj bi bilo najmanj 50 odstotkov vinogradov
Medtem ko je po slovenskih vinogradih v polnem teku trgatev, se v ozadju odvija precej manj prijetna zgodba. Zlata trsna rumenica se je razširila v vse slovenske vinorodne dežele, posebej zaskrbljujoče pa naj bi bile razmere na severovzhodu države.
Na severovzhodu govorijo o katastrofalnih razmerah
Zlata trsna rumenica postaja ena največjih groženj slovenskemu vinogradništvu. Po poročanju Slovenskih novic je specialist za vinogradništvo pri KGZS – Zavodu Novo mesto Jernej Martinčič razmere na severovzhodu Slovenije označil za nevzdržne oziroma katastrofalne. Po informacijah, ki jih dobivajo s tamkajšnjih zavodov, naj bi bilo okuženih najmanj 50 odstotkov vinogradov. Pri tako močni prizadetosti lahko ostane le še skrajni ukrep – odstranitev oziroma krčenje vinograda.
Težava je toliko večja, ker zdravila za zlato trsno rumenico ni. Gre za bolezen, ki jo povzroča karantenska fitoplazma, med trtami pa jo prenaša ameriški škržatek. Ko se žuželka prehranjuje na okuženi trti, lahko povzročitelja prenese na zdravo. Okužena trta postopoma slabi, pridelek je manjši in slabše kakovosti, v nekaj letih pa lahko rastlina povsem propade.
Bolezen danes ni več težava le enega območja
Zlato trsno rumenico so v Sloveniji prvič potrdili leta 2005 pri Kopru. Pozneje so se pojavila nova žarišča v Posavju in na Štajerskem, od leta 2021 pa je močneje prizadeto predvsem širše ljutomersko-ormoško območje. Uradni podatki kažejo, da je bolezen danes prisotna v vseh slovenskih vinorodnih deželah. Širi se tudi v Prekmurju, Posavju in na Dolenjskem.
Leta 2025 so pristojni zaznali velik porast okužb predvsem na Štajerskem, v Prekmurju, na Bizeljskem in v Beli krajini. Država je po navedbah Slovenskih novic lani prejela 559 vlog za finančno nadomestilo zaradi okužbe, pozitivno pa je rešila 516 vlog v skupni vrednosti približno 1,45 milijona evrov.
En okužen trs lahko postane težava za okolico
Ključna ukrepa ostajata hitro odstranjevanje okuženih oziroma simptomatičnih trt in zatiranje ameriškega škržatka. KGZS opozarja, da je treba okužene trte odstraniti čim prej, saj predstavljajo vir za nadaljnje širjenje bolezni. Posebno tveganje predstavljajo tudi zapuščeni in neobdelani vinogradi, kjer se lahko populacija prenašalca nenadzorovano povečuje.
Za slovenske vinogradnike zato letošnja trgatev ni le vprašanje količine in kakovosti grozdja. Na nekaterih območjih je vse bolj v ospredju precej težje vprašanje: koliko vinogradov bo po širjenju bolezni sploh še mogoče ohraniti.
Pripravil: I.M.
Vir: Freepik
