Ne boš verjel, koliko zasluži natakar na Hrvaškem – slovenske plače se skrijejo
Hrvaška dohiteva Slovenijo: Plače v javnem sektorju skoraj izenačene, sezonsko delo vse bolj mikavno tudi za Slovence
Plačna razmerja na Balkanu se obračajo. Številke ne lažejo: Hrvaška ni več le “poceni delovna sila”.
Dolga leta smo v Sloveniji gledali na Hrvaško nekoliko zviška – z nižjimi plačami, nižjim standardom, pač – vsem tistim, kar daje občutek gospodarske premoči. Ampak časi se menjajo. In statistika konec leta 2024 je kot hladen tuš za marsikaterega slovenskega javnega uslužbenca.
Po podatkih Ekonomskega instituta v Zagrebu (poroča Žurnal24) je povprečna neto plača v hrvaški javni upravi dosegla 1711 evrov. Slovenska? 1829 evrov. Razlika? Pičlih 6,9 odstotka. In to v obdobju, ko ima Slovenija še vedno za 45 odstotkov višji BDP na prebivalca.
Kaj se dogaja?
Reforma. Hrvaška je leta 2024 izpeljala celovito prenovo plačnega sistema v javnem sektorju. Rezultat? V nekaterih panogah kar 40-odstotni skoki plač. Za primerjavo: v Sloveniji je bila rast skromnejša – med 12 in 15 odstotki. Poroča Metropolitan.
Še več: v zdravstvu in socialnem varstvu so plače na Hrvaškem že prehitele slovenske. Po nekaterih podatkih za 3 odstotke. V izobraževanju pa? Praktično izenačene.
Seveda, v Sloveniji bi kdo pripomnil, da imamo bolj uravnotežen sistem. Da plače v zasebnem in javnem sektorju ne skačejo v nebo. Ampak – v izobraževanju na Hrvaškem so javne plače za 25 % višje od tistih v zasebnem sektorju. V zdravstvu celo za 45 %. Pri nas? Le za odstotek ali dva.
Davki, davki, davki
In še ena stvar, ki tehta: razlika med bruto in neto. Zakaj so neto plače tako blizu? Ker Slovenija obdavči delo precej bolj kot Hrvaška. Slovenski uslužbenec za davke in prispevke od bruto plače da okoli 36,3 odstotka. Hrvat? Okoli 27,6 %. Skoraj 10 odstotnih točk razlike.
Hrvaška večino proračunskih sredstev pobere z DDV-jem, torej iz potrošnje. Slovenija bolj z dohodnino in prispevki. Posledica? Manjša razlika v netu, čeprav so bruto zneski v Sloveniji višji. To potrjuje tudi primerjava z Eurostatovimi analizami davčne obremenitve iz decembra 2024.
Zakaj ne bi poleti delali v Istri?
In zdaj pridemo do zanimivega preobrata. Hrvaška ne potrebuje samo zdravnikov in učiteljev. Tik pred poletjem 2025 tam divja lov na sezonce.
Po podatkih Infostuda (navaja Metropolitan) Hrvaška potrebuje med 55.000 in 65.000 sezonskih delavcev. Večino v turizmu in gostinstvu. In že vabijo tudi Slovence.
Pogoji?
- Kuharji: 1800–2500 € (najbolj izkušeni do 3000 €)
- Picopeki: 1900–2500 €
- Barmani: 1100–1600 €
- Receptorji: 1000–1400 €
- Sobarice in strežniki: 900–1400 €
- Hotelski fotografi: 1000–3000 €
In še: zastonj bivanje, prehrana, včasih celo izobraževanje. Torej: lahko služiš, medtem ko ti ni treba trošiti. Računica ni težka.
Kaj pomeni ta trend?
Slovenija se je vedno šopirila s stabilnim javnim sektorjem. Zdaj pa čez Kolpo gledamo v sistem, ki postaja čedalje bolj konkurenčen. In to ne v kakšni Skandinaviji, temveč pri sosedih.
Vprašanje, ki visi v zraku: se bodo Slovenci začeli voziti na delo v Karlovec, Zagreb, Reko? Še pred petimi leti bi to zvenelo kot šala. Danes? Ne več nujno.
Po podatkih Eurostata in OECD je razlika v neto plačah med Slovenijo in Hrvaško konec 2024 znašala le še 15,8 %. In v določenih sektorjih – kot je zdravstvo – so Hrvati že pred nami.
Realnost, ki zahteva odziv
Za Slovenijo to ni le simbolna izguba. Lahko postane sistemski problem. Če bo javni sektor še naprej stagniral, medtem ko Hrvaška zvišuje plače, se lahko zgodi odtok kadrov.
„To je prelomnica za našo skupnost,“ je nedavno dejal hrvaški minister za delo. „Ne gre le za zneske, temveč za dostojanstvo poklicev, ki skrbijo za temelje družbe.“ (navaja HRT)
Tudi pri nas se vrstijo opozorila. Sindikati javnega sektorja so februarja letos opozorili, da postajajo slovenski pogoji za delo manj konkurenčni v primerjavi z regijo. „Ne moremo si več zatiskati oči. Tudi na Hrvaškem živijo ljudje, ki vedo, kaj je prav,“ je dejala poznavalka.
Morda priložnost zate?
Kaj naj torej iz vsega tega potegne povprečen Slovenec? Če si star 22, če znaš kaj skuhati ali točiti pijačo, se ti morda obeta najboljše poletje v življenju. In ne nujno v Izoli.
Za državni vrh pa? Jasno opozorilo. Če soseda dohiti tvojo plačno raven, te morda če četrt stoletja čaka nova realnost: da tja ne gremo le na dopust, ampak na delo.
Ena stvar pa ostaja: Številke nikoli ne lažejo. Le človek jih včasih noče slišati.
Pripravil: N. Z.
Vir: Žurnal24, Metropolitan, HRT, Eurostat, OECD, Infostud
