Nedopustno: kar 3.108 kršitev pri izplačilu plač, zdaj zahtevajo spremembo zakona

Delavska svetovalnica opozarja na vse več primerov, ko zaposleni več mesecev ne prejmejo plače, kljub temu pa zaradi še vedno veljavnega delovnega razmerja ne morejo uveljavljati pravic, ki pripadajo brezposelnim.

Delavci so lahko mesece brez plače, a še vedno veljajo za zaposlene

»Na Delavski svetovalnici s plačilno nedisciplino mislimo plačilno nedisciplino delodajalcev do delavcev. In ja. Tega je ogromno. Tega je preveč.«

Največja težava nastane v podjetjih, ki so nelikvidna, insolventna ali imajo blokirane račune, delovno razmerje zaposlenih pa kljub temu še vedno traja. Delavci tako ne dobivajo plače, hkrati pa se ne morejo prijaviti v evidenco brezposelnih in uveljavljati denarnega nadomestila ali denarne socialne pomoči.

»V zadnjem času je vse več podjetij, v katerih se delavke in delavci zaradi kombinacije plačilne nesposobnosti in nediscipline podjetja ter neustrezne področne sistemske zakonodaje znajdejo v položaju, ko so mesece brez plačil ujeti v podjetju, ki ima primeroma blokirane tekoče račune.«

V Delavski svetovalnici opozarjajo tudi, da delavec, ki zaradi neizplačanih plač poda izredno odpoved, ni v enakem položaju kot delavec, ki mu delovno razmerje preneha v stečajnem postopku. Po veljavni ureditvi mu iz naslova odpravnine in neizplačanih plač iz jamstvenega sklada ne pripada enaka zaščita.

Leta 2025 več kot 3.100 kršitev pri plačilu za delo

Plačilo za opravljeno delo je ena temeljnih pravic delavca in ena ključnih obveznosti delodajalca. Kljub temu so bile kršitve, povezane s plačilom za delo, tudi leta 2025 najpogosteje ugotovljene kršitve na področju delovnih razmerij v zasebnem sektorju.ž

Preden izberete zobozdravnika, preverite to – razlike v cenah so lahko ogromne

Večina Slovencev pri izbiri zobozdravnika naredi isto napako. Odločijo se prehitro in šele kasneje ugotovijo, da bi lahko za enako storitev plačali bistveno manj. Razlike v cenah so namreč pogost

»Inšpektorji so tako v letu 2025 na področju plačila za delo ugotovili 3.108 kršitev.«

V Delavski svetovalnici so podatke primerjali z letom 2010. Takrat so gospodarske družbe izkazale 256,5 milijona evrov čiste izgube, ugotovljenih pa je bilo 2.596 kršitev v zvezi s plačilom za delo. Leta 2025 so gospodarske družbe izkazale 7,33 milijarde evrov neto čistega dobička, število ugotovljenih kršitev pa je bilo kljub temu višje.

»Kar pomeni, da se je navkljub izrazitemu izboljšanju finančne kondicije gospodarskih družb število kršitev na področju plačila za delo v letu 2025 glede na kritično leto 2010 povečalo.«

Ob tem so poudarili, da je bilo leta 2010 opravljenih 9.908 inšpekcijskih nadzorov na področju delovnih razmerij, leta 2025 pa le 5.943. Kljub bistveno manjšemu številu nadzorov je bilo zaznanih več kršitev glede plačila za delo.

Ne gre le za plačilno nesposobnost, temveč tudi za nedisciplino

Po oceni Delavske svetovalnice vseh primerov ni mogoče pojasniti le s finančnimi težavami podjetij. Podatki po njihovem kažejo, da nekateri delodajalci plač ne izplačujejo tudi zaradi plačilne nediscipline. »Prav zato očitno ne moremo govoriti zgolj o plačilni nesposobnosti določenih poslovnih subjektov, temveč tudi o plačilni nedisciplini določenih poslovnih subjektov.«

Predlagajo nadomestilo za najmanj dve neizplačani plači

Osrednji del predloga je uvedba nadomestila neizplačanih plač. Do njega bi bili upravičeni delavci, ki so bili ali so še vedno zaposleni pri nelikvidnem oziroma insolventnem delodajalcu, ta pa jim ni izplačal najmanj dveh plač. »Cilj predloga zakona o spremembah in dopolnitvah ZJSRS je vzpostavitev instituta nadomestila neizplačanih plač.«

Delavec bi moral skladu predložiti dokazilo o vloženi prijavi na Inšpektorat Republike Slovenije za delo, vloženi tožbi ali kazenski ovadbi zoper delodajalca zaradi dveh ali več neizplačanih plač. Sklad bi mu nato izplačal nadomestilo.

Sklad bi nato denar izterjal od delodajalca

Po predlagani ureditvi delavec ne bi bil več sam prepuščen dolgotrajnim postopkom izterjave. Ko bi sklad izplačal nadomestilo, bi vstopil v njegov pravni položaj ter postal upnik, tožnik, ovaditelj oziroma prijavitelj v odnosu do delodajalca. »Sklad je dolžan izterjati plačana sredstva, povečana za pripadajoče obresti in stroške postopka.« S tem bi delavec hitreje prejel vsaj del denarja, ki mu pripada, breme izterjave pa bi prevzela institucija z več pravnega znanja in boljšimi možnostmi za vodenje postopkov.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Predlog predvideva tudi nov način financiranja. Del sredstev za delovanje sistema bi zagotavljali delodajalci, ki kršijo delovno ali socialno zakonodajo, in sicer z namenskim mesečnim vplačevanjem določenega zneska v sklad. Namen takšne rešitve ni le pomoč delavcem, temveč tudi močnejši odvračilni učinek za delodajalce, ki plač ne izplačujejo pravočasno ali jih sploh ne izplačajo. »Dodaten cilj predloga zakona je tudi vzpostaviti čim močnejši odvračilni učinek nasproti delodajalcem, ki imajo takšne in drugačne ideje o neplačevanju svojih delavcev.«

Predlog je zdaj namenjen poslankam in poslancem

Delavska svetovalnica je predlog javno naslovila na poslanke in poslance Državnega zbora ter jih pozvala, naj ga preučijo in pripravijo ustrezne zakonske spremembe. Ali bo predlog dobil politično podporo in prišel v zakonodajni postopek, za zdaj še ni znano.

Vir: Delavska svetovalnica

Napisal: K. J.