Neizplačana plača – kaj storiti? Tako lahko pridete do svojega denarja

Plače ni na računu, delodajalec pa obljublja, da bo »jutri«? Preverite, kaj lahko storite, kam prijaviti neizplačilo in zakaj je plačilna lista lahko ključna pri izterjavi denarja.

Plačilni dan je mimo, na računu pa denarja ni. Za številne zaposlene je to eden najbolj neprijetnih trenutkov, saj računi, kredit, najemnina in drugi stroški ne čakajo. Če se sprašujete »neizplačana plača – kaj storiti«, je najpomembnejše, da ne ostanete samo pri ustnem opozarjanju in obljubah, da bo denar nakazan »jutri«. Slovenska zakonodaja delavcu daje več možnosti, od pisnega poziva in prijave Inšpektoratu za delo do izvršbe in sodnega postopka.

Neizplačana plača kaj storiti je zato vprašanje, pri katerem štejejo predvsem hitri, dokazljivi koraki.

Težava nikakor ni redka. Inšpektorat Republike Slovenije za delo je v letu 2025 na področju plačila za delo ugotovil 3.108 kršitev. Med njimi so bila predvsem neizplačila oziroma prepozna izplačila plač in dodatkov, kršitve glede minimalne plače ter težave pri izplačilu regresa. To pomeni, da vprašanje neizplačana plača kaj storiti ni zgolj teoretično, ampak zelo konkretna težava številnih zaposlenih.

Kdaj mora biti plača na računu?

Zakon o delovnih razmerjih določa, da plačilno obdobje ne sme biti daljše od enega meseca, plača pa mora biti izplačana najpozneje 18 dni po koncu plačilnega obdobja. Če je plačilni dan dela prost dan, mora biti izplačilo izvedeno najpozneje prvi naslednji delovni dan.

Dijaški dom letos skoraj 300 evrov na mesec: za številne družine je to prevelik strošek

Novo šolsko leto 2026/27 je za dijake, ki se šolajo daleč od doma, prineslo tudi višje stroške. Izhodiščna mesečna oskrbnina v dijaških domovih po novem znaša 298,20 evra, zato lahko izbira

Pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba lahko določa tudi zgodnejši plačilni dan. Če imate v pogodbi zapisano, da plačo prejemate na primer 15. v mesecu, delodajalec ne more samovoljno prestaviti izplačila na poznejši datum samo zato, ker ima likvidnostne težave.

Ko dogovorjeni oziroma zakonski rok mine in denarja ni, je delodajalec v zamudi. Takrat je smiselno ukrepati hitro in predvsem tako, da za vsak korak ostane dokaz.

Neizplačana plača – kaj storiti prvi dan po zamudi?

Prvi korak je preverjanje. Poglejte pogodbo o zaposlitvi, običajen plačilni dan in bančni račun. Če nakazila res ni, delodajalca čim prej vprašajte, zakaj plača ni bila izplačana in kdaj jo namerava nakazati.

Toda pri resnejši zamudi se ne zanašajte samo na telefonski pogovor. Pisna komunikacija je bistveno pomembnejša. Delodajalcu pošljite pisni poziv za izplačilo in jasno navedite, za kateri mesec plača ni bila izplačana, kdaj bi morala biti plačana in da zahtevate takojšnjo izpolnitev obveznosti.

Poziv lahko pošljete po elektronski pošti, še bolj varno pa je, da imate dokaz o vročitvi. Če se pozneje začne spor, je pomembno, da lahko pokažete, kdaj ste delodajalca opozorili in kaj ste od njega zahtevali.

Plačilna lista brez denarja je zelo pomemben dokument

Ena najpomembnejših stvari, ki jo mora vedeti delavec, je pomen pisnega obračuna plače. Delodajalec mora delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni plača, nadomestila, povračila stroškov, drugi prejemki ter podatki o davkih in prispevkih.

Če torej dobite plačilno listo, denarja pa na računu ni, dokumenta nikakor ne zavrzite. Pisni obračun je lahko verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo.

To je zelo pomemben odgovor za vse, ki v iskalnik vpišejo neizplačana plača kaj storiti. V nekaterih primerih ni treba najprej več mesecev čakati, prositi delodajalca ali se zadovoljiti z njegovimi obljubami. Plačilna lista lahko pomeni pomembno pravno podlago za izterjavo.

Kaj pa, če plačilne liste sploh niste dobili?

Tudi neizdaja pisnega obračuna je kršitev. Če delodajalec ne nakaže plače in hkrati ne izda niti plačilne liste, shranite pogodbo o zaposlitvi, evidence prisotnosti, razporede dela, elektronsko komunikacijo, bančne izpiske in vse druge dokumente, ki dokazujejo, da ste delo dejansko opravili.

Toliko Slovencev išče zobozdravnika na Hrvaškem – pa je res ugodneje?

Vedno več Slovencev išče zobozdravniške storitve na Hrvaškem, predvsem zaradi krajših čakalnih dob in navidezno nižjih cen. A številni se kasneje soočijo z zapleti, dodatnimi stroški in ome

Posebej pomembno je, da delavec ne izgubi dostopa do dokazov. Če obstaja možnost, da bo delovno razmerje kmalu prenehalo, si pravočasno shranite dokumente, do katerih imate zakonit dostop in ki se nanašajo na vaše delo ter vaše prejemke.

Če se sprašujete neizplačana plača kaj storiti, je prav pomanjkanje plačilne liste dodaten razlog, da čim prej zberete druga dokazila o opravljenem delu.

Prijava Inšpektoratu za delo

Če delodajalec obveznosti ne izpolni, lahko kršitev prijavite Inšpektoratu Republike Slovenije za delo. Prijavo je mogoče oddati elektronsko, po pošti ali osebno. Možna je tudi anonimna prijava.

V prijavi je treba dovolj jasno navesti, kdo je delodajalec in kaj se je zgodilo. Koristno je navesti mesece, za katere plača ni bila izplačana, običajni plačilni dan in morebitne druge nepravilnosti.

Treba pa je razumeti pomembno razliko: inšpektorat nadzira spoštovanje delovnopravne zakonodaje in lahko ukrepa proti delodajalcu, vendar prijava sama po sebi ni enaka izvršbi, s katero bi se vam denar avtomatično nakazal na račun. Za konkretno izterjavo terjatve lahko pridejo v poštev izvršba ali sodno varstvo.

Ali lahko neizplačano plačo zahtevate neposredno na sodišču?

Da. Neizplačana plača je denarna terjatev iz delovnega razmerja. ZDR-1 določa, da lahko delavec denarne terjatve neposredno uveljavlja pred pristojnim delovnim sodiščem.

Pri drugih kršitvah delovnega razmerja je pogosto pomemben predhodni pisni poziv delodajalcu in nato spoštovanje rokov za sodno varstvo. Pri čisti denarni terjatvi pa zakon omogoča neposredno sodno uveljavljanje.

Kljub temu je pisni poziv v praksi pogosto smiseln. Včasih že jasno napisana zahteva pokaže delodajalcu, da delavec pozna svoje pravice. Hkrati se ustvari sled, ki lahko pozneje pomaga dokazovati potek dogodkov.

Koliko časa lahko terjate staro plačo?

Neizplačane plače ne izginejo po nekaj tednih ali mesecih, vendar tudi z njimi ni smiselno odlašati. Terjatve iz delovnega razmerja praviloma zastarajo v petih letih.

Če vam delodajalec dolguje več plač, zato pripravite pregled za vsak mesec posebej. Zapišite, koliko bi morali prejeti, koliko ste dejansko prejeli in kdaj bi moralo biti posamezno izplačilo izvedeno.

Pri daljšem obdobju neplačevanja se lahko zneski hitro povečajo, zato je priporočljivo, da se pravočasno pridobi pravna pomoč, zlasti če delodajalec terjatev zanika, podjetje nima denarja ali se pojavljajo znaki insolventnosti.

Ne pozabite na zakonske zamudne obresti

Če delodajalec plače ne izplača pravočasno, ne gre le za glavnico. Pri denarni obveznosti lahko pridejo v poštev tudi zakonske zamudne obresti od dneva zamude dalje.

To je še en razlog, zakaj mora biti pri vprašanju neizplačana plača kaj storiti jasno določen datum, ko bi moralo biti izplačilo opravljeno. Datum plačilnega dne ni le administrativna podrobnost, ampak je pomemben tudi pri uveljavljanju terjatve.

Preverite tudi, ali so bili plačani prispevki

Če delodajalec zamuja s plačo, je smiselno preveriti še prispevke za socialno varnost. Zaposleni lahko prek sistema eDavki preverijo podatke o tem, ali in kako je delodajalec zanje obračunal in plačal obvezne prispevke.

To je pomembno predvsem pri delodajalcih, kjer se zamude ponavljajo. Neizplačana plača je lahko prvi znak globljih finančnih težav podjetja, neplačevanje prispevkov pa dodatno opozorilo, da zaposleni ne sme ostati pasiven.

Če ugotovite nepravilnosti, shranite tudi ta dokazila in jih po potrebi vključite v nadaljnje postopke.

Kdaj lahko delavec poda izredno odpoved?

Ponavljajoče se neizplačevanje plače lahko v določenih primerih omogoči izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. ZDR-1 med razlogi med drugim določa primer, ko delodajalec delavcu vsaj dva meseca ne izplačuje plače ali nadomestila plače, pa tudi primer, ko plače oziroma nadomestila dvakrat zaporedoma ali v šestih mesecih ne izplača ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku.

Toda tukaj je potrebna previdnost. Izredne odpovedi ni pametno napisati na hitro. Delavec mora pred izredno odpovedjo delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti Inšpektorat za delo. Če delodajalec v treh delovnih dneh po prejemu pisnega opomina obveznosti ne izpolni oziroma kršitve ne odpravi, lahko delavec ob izpolnjenih pogojih nadaljuje z izredno odpovedjo v zakonskem roku.

Zakon ob takšni zakoniti izredni odpovedi delavcu priznava tudi pravico do odpravnine, določene za primer redne odpovedi iz poslovnega razloga, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Zaradi rokov in formalnih pogojev je pri tem koraku zelo priporočljivo strokovno pravno svetovanje.

Kaj če gre delodajalec v stečaj?

Če podjetje postane insolventno, se položaj spremeni, vendar terjatev zaradi tega še ne izgine. Delavec mora spremljati insolvenčni postopek in pravočasno ukrepati glede svojih terjatev.

Posebno varstvo zagotavlja tudi Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca ali izbrisa delodajalca iz sodnega registra, lahko pod določenimi pogoji uveljavljajo pravice glede neizplačane plače oziroma nadomestila za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja, nadomestila za neizkoriščen letni dopust in odpravnine.

Pomemben je rok. Zahtevo za uveljavljanje teh pravic je treba praviloma vložiti najpozneje v 90 dneh od prenehanja delovnega razmerja pri pristojni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

Dokumenti, ki jih morate shraniti

Pri vprašanju neizplačana plača kaj storiti je dokazovanje pogosto enako pomembno kot poznavanje zakonodaje. Shranite pogodbo o zaposlitvi in anekse, plačilne liste, bančne izpiske, evidence delovnega časa, razporede dela, elektronsko pošto in sporočila delodajalca, pisne pozive za plačilo ter dokazila o njihovem pošiljanju oziroma vročitvi.

Če vam delodajalec obljublja plačilo po delih, zahtevajte, da je dogovor jasen in po možnosti zapisan. Ustna obljuba »plačamo naslednji teden« je precej manj vredna, če se kasneje izkaže, da denarja še vedno ni.

Največja napaka je čakanje brez dokazov

Veliko zaposlenih skuša ohraniti dober odnos z delodajalcem in zato več tednov ali celo mesecev molči. To je razumljivo, še posebej če se bojijo izgube službe. Toda eno je nekajdnevna tehnična zamuda, drugo pa ponavljajoče se neplačevanje brez jasnega pojasnila.

Če se znova znajdete pred vprašanjem neizplačana plača kaj storiti, si zapomnite osnovni vrstni red: preverite rok, zahtevajte pojasnilo in pisno plačilo, shranite dokazila, po potrebi prijavite kršitev Inšpektoratu za delo ter preverite možnosti izvršbe ali sodnega postopka. Ob ponavljajočih se kršitvah preverite tudi prispevke in pogoje za izredno odpoved.

Plača ni dobra volja delodajalca, ampak plačilo za opravljeno delo in ena njegovih temeljnih obveznosti. Prav zato pri večjih ali ponavljajočih se zamudah ni smiselno čakati na vedno nove obljube. Čim prej uredite dokazila in izberete pravilen pravni korak, več možnosti imate, da svojo terjatev učinkovito zaščitite.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook