Janša bi prevetril javni sektor: se bodo tresla tudi delovna mesta?
Skoraj 200.000 zaposlenih in več kot 70.000 več kot ob osamosvojitvi. Premier Janez Janša je s številkami odprl vprašanje, ki neposredno zadeva velik del Slovenije, sindikati pa že opozarjajo, da bi lahko imelo poseganje v javni sektor resne posledice.
Od 125.798 do 196.123 zaposlenih
Številke, ki jih je ob prvih sto dneh vlade predstavil Janez Janša, so precej zgovorne. Leta 1991 je bilo po podatkih, ki jih je navedla vlada, v javnem sektorju zaposlenih 125.798 ljudi, leta 2025 pa 196.123. Razlika? Kar 70.325 zaposlenih oziroma 55,9 odstotka.
Število zaposlenih se je občutno povečevalo tudi v zadnjem desetletju. Med letoma 2015 in 2025 jih je bilo za 28.665 oziroma 17,1 odstotka več.
A Janša težave ne vidi samo v številu ljudi. Prepričan je, da je del kadrovskega potenciala države razporejen neracionalno in da številne institucije opravljajo podobne ali celo enake naloge. Posledica naj bi bila več birokracije, predpisov in postopkov.
Ne govori o množičnem odpuščanju
Prav tu pa postane zgodba za skoraj 200.000 zaposlenih najbolj zanimiva. Vlada za zdaj ni napovedala množičnega odpuščanja.
Janša govori o »mehkem prestrukturiranju«, racionalnejši organizaciji in decentralizaciji. Vlada želi po njegovih besedah odpraviti podvajanje nalog ter ljudi in sredstva usmeriti tja, kjer so potrebe večje. Premier ob tem opozarja, da naj bi slovenskemu gospodarstvu primanjkovalo okoli 150.000 delavcev.
Pomembna je tudi razlika med posameznimi deli javnega sektorja. Vlada sama priznava, da je bila rast zaposlenosti na nekaterih področjih upravičena, med drugim zaradi staranja prebivalstva in vzpostavljanja novih državnih sistemov.
Sindikati odgovarjajo zelo ostro
Janševe besede so kljub temu hitro sprožile odpor. Eden najostrejših je bil glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, ki je opozoril, da v številnih javnih službah ljudi ne presega, ampak jih primanjkuje.
»Če se želi vse privatizirati, pa naj bo toliko poguma, da naj se pove,« je sporočil.
Za zaposlene je zato ključno vprašanje še vedno brez odgovora: kje natančno želi vlada zmanjševati oziroma prerazporejati število zaposlenih? Konkretnega seznama delovnih mest ali obsega morebitnega zmanjševanja za zdaj ni predstavila.
Prava bitka se očitno šele začenja
Razprava bo zato precej širša od gole številke 196.123. Na eni strani bo vprašanje stroškov, birokracije in učinkovitosti države, na drugi pa dostopnost zdravstva, šolstva, sociale, policije in drugih storitev.
In prav tu bo vlada morala pokazati, kaj v praksi pomeni njeno »mehko prestrukturiranje«. Za skoraj 200.000 ljudi to namreč ni več samo razprava o statistiki, ampak potencialno tudi vprašanje njihovega delovnega mesta.
Pripravil: : I.M.
Vir: STA, Facebook
